Preskoči na vsebino


Duhovne vaje

"Tebi, romar, je ukazano od nebes, da gledaš, kar drugim ni dano gledati, da poveš, kar drugim ni dano povedati. ... Če te vabi luč iz brezdanje globočnine, se moraš spustiti vanjo brez obotavljanja in brez  bojazni, da prineseš ljudem to luč." Ivan Cankar, Podobe iz sanj

PREDSTAVITEV

Duhovne vaje so čas tišine, umiritve, upočasnitve koraka. Človek, ki se ustavi in umiri sreča sebe in Boga. Na duhovnih vajah se učimo moliti: osebna in skupna molitev, vodena meditacija, adoracija. Izbrani odlomki iz Svetega pisma pomagajo odkrivati človekovo resničnost, posameznikove najgloblje in pristne želje. Učimo se umetnosti razločevanja duhov. Udeleženci doživljajo tudi čas božje tolažbe in pomoči. Najdejo pogum, da svoje poslanstvo uresničujejo v vsakdanjem življenju. V tišini in molitvi je Bog še posebno blizu in govori srcu.

Sv. Ignacij na začetku knjižice Duhovne vaje razloži, kaj so duhovne vaje: "Pod duhovnimi vajami razumemo vsako spraševanje (examinar)vesti, meditacijo (premišljevanje), kontemplacijo (zrenje), ustno in miselnomolitev ter druge duhovne dejavnosti, kakor jih bomo razložili pozneje. Kakorso namreč sprehajanje, hoja in tek telesne vaje, tako so duhovne vaje vsakapriprava in naravnavanje (disponer) duše, da se reši vseh neurejenih nagnjenjin šele potem išče in najde Božjo voljo in uredi (disposición) svoje življenje, damu bo v zveličanje duše." Torej gre za vaje. Kot na vseh drugih področjih življenje se mora človek vaditi, da napreduje, tako je tudi v duhovnem življenju. Brez vaje ni napredovanja.

Ko človek odkrje duhovni svet, kmalu spozna, da je zelo razvejan. Na duhovnem področju ni samo Luč, ni samo Svetloba. Ni samo Dobro in Lepo. Ni samo Svetost. Je tudi tema, zloba, skušnjava. Zato je temeljnega pomena, da se človek nauči razločevati, od kod prihajajo misli in od kod prihajajo čustva. Sv. Anton Puščavnik (251 - 356), ki velja za začetnika meniškega življenja, je v puščavi spoznal, da se moramo naučiti razločevanja duhov. V njegovem življenjepisu (Vita Antoii, avtor je sv. Atanazij) beremo o Antonovih bojih s hudobnimi duhovi ter o tolažbi, ki jo je prejemal sredi puščave od Boga ter o moči svetosti, ki je delovala v njegovem življenju. Tudi sv. Ignacij Lojoski v znamenitem priročniku Duhovne vaje uči umetnosti razločevanja duhov. Papež Frančišek pogosto poudarja, da se mora kristjan učiti metode razločevanja duhov. Za vse načine duhovnega življenja velja osnovni aksiom: KJER JE SVETOST, SE ZLO MORA UMAKNITI. Zato duhovno življenje pomeni v svojem bistvu skrb za svetost.

NOVI DATUMI:

 

KORISTNI NAPOTKI ZA UDELEŽENCE

PRETEKLE IZVEDBE

POVEZANI ČLANKI:



Print Friendly and PDF