Objavljeno v reviji Vzgoja, junija 2007
Pogovarjal se je: Silvo Šinkovec
Dr. Jože Krašovec je gotovo med največjimi slovenskimi intelektualci. Rojen je bil 20. aprila 1944 v Sodni vasi blizu Podčetrtka. Teologijo je študiral v Ljubljani in v Jeruzalemu. Leta 1976 je doktoriral na Papeškem bibličnem inštitutu v Rimu. Leta 1982 je doktoriral iz filozofije, tokrat na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu. Leta 1986 je zaključil v Parizu dvojni doktorat in sicer iz zgodovine religij in religijske antropologije na Sorboni ter iz teoloških študij na Katoliškem inštitutu. Vse tri doktorske disertacije so bile izdane v več jezikih. Od leta 1976 predava na Teološki fakulteti v Ljubljani, od 1992 kot redni profesor. Od leta 1995 je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Napisal je več kot 300 monografskih študij ter člankov, ki so bili objavljeni v raznih jezikih. Med njegovimi najbolj pomembnimi deli, tudi v slovenščini, je Nagrada, kazen in odpuščanje €“ mišljenje in verovanje starega Izraela v luči grških in sodobnih pogledov (izdala Založba Slovenske akademije znanosti in umetnosti). Med najbolj zahtevnimi projekti pa je vsekakor koordinacija slovenskega standardnega prevoda Svetega pisma. Veseli smo, da si je ob obilici dela v času intenzivne priprave na svetovni biblični kongres vzel čas tudi za pogovor z nami.
Ste predsednik IOSOT. Kateri je glavni namen te organizacije?
IOSOT je kratica: International Organization for the Study of the Old Testament. Organizacija je bila po predpripravah ustanovljena leta 1950 v Leidnu na Nizozemskem. Od takrat se vrhunski znanstveniki temeljnih vej raziskovanja Stare zaveze vsaka tri leta sestanejo na svetovnem kongresu. Razvejenost starozaveznih študij pa je bila vzrok, da so pozneje nastale še nekatere organizacije, ki pokrivajo temeljna specialna področja: za raziskovanje hebrejskega (masoretskega) besedila (IOMS), za kumranske ali mrtvomorske študije (IOQS), za aramejske prevode ali targume (IOTS), za raziskovanje najpomembnejšega grškega prevoda Stare zaveze (Septuaginta) in sorodnih področij (IOSCS). Jaz sem predsednik IOSOT, kot organizator 19. kongresa IOSOT, ki bo v Ljubljani od 12. do 20. julija 2007, pa tudi predsednik organizacijskega odbora za koalicijo vseh kongresov; v našem primeru so se pridružili tudi specialisti za starosirske študije z Univerze Melbourne (Avstralija) in Leiden (Nizozemska). Glavni namen vseh organizacij je raziskovanje zgodovine besedila v različnih starih jezikih, pomena besedil v njihovih lastnih literarnih vrstah in v odnosu do splošne duhovne literature.
Kdaj ste postali predsednik in kakšne cilje ste si postavili, ko ste prevzeli to vlogo?
Za predsednika so me soglasno izbrali člani glavnega odbora IOSOT, potrdili pa udeleženci 18. kongresa IOSOT in pridruženih kongresov 6. avgusta 2004 v Leidnu na Nizozemskem. Že v nastopnem nagovoru sem napovedal, da bo težišče 19. kongresa solidarnost do mlajše generacije znanstvenikov in Tretjega sveta ter vključitev znanstvenikov pravoslavnega sveta, ki jih doslej nihče ni vabil na te kongrese. Doslej so se srečevali znanstveniki judovskega, katoliškega in protestantskega sveta.
Kdaj Vas je začelo zanimati Sveto pismo; kdaj ste se z njim prvič zares srečali?
Sveto pismo me je zares začelo zanimati v četrtem letniku študija teologije. Takrat sem zaslutil pravo veličino sporočila o vseh temeljnih vprašanjih Boga, človeka in sveta, izraženega v različnih literarnih vrstah. Odločilna je bila izkušnja, da Sveto pismo ni teorija o veri in vrednotah, temveč pričevanje oseb, ki so za vero v dokončen smisel našega življenja darovale življenje kot mučenci. Vrh razodetja je pričevanje Božjega sina, ki je vse teorije o spravi presegel s prostovoljnim žrtvovanjem na križu in z vstajenjem.
Zakaj ste se odločili, da svoje življenje posvetite prav tej knjigi?
Spoznanje o dokončni resnici Svetega pisma je bilo povezano s kalvarijo srečevanja plitvine ideološko zaznamovanega okolja, ki se je izčrpavalo v kulturnem boju, uničevanju vsega svetega, rušenju temeljev morale in kulture, subvencioniranem širjenju antikulture in sovraštva. Nekompromisno soočenje teme in svetlobe, laži in resnice, močvirja in mavrice na nebu nas neizogibno privede pred odločitev za eno ali drugo. Kompromis nas samo še bolj razčloveči; iz človeka naredi najbolj nevarno zver, ki za svoje preživetje pozna samo smrt.
Kje ste študirali Sveto pismo in kaj je bilo pri študiju najbolj zanimivo?
Po končanem študiju teologije na Teološki fakulteti v Ljubljani in Mariboru sem veliko študiral v tujini, predvsem na Papeškem bibličnem inštitutu v Rimu, na Francoski in arheološki šoli v Jeruzalemu, na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu, na Sorboni v Parizu; poleg tega v številnih knjižnicah, predvsem v ZĂźrichu, TĂźbingenu, MĂźnchnu, GĂśttingenu, Oxfordu in Cambridgeu (v Angliji in ZDA). Zanimalo me je vse, najbolj pa pretanjene umetniške predstavitve najglobljega čuta za dobro in sveto ob stalnem soočanju z njihovimi nasprotji v pripovedih, preroških govorih, psalmih in modrostnih rekih. Zato je težišče vseh mojih raziskav in predavanj iskanje razmerja med vsebino in jezikovno oziroma literarno obliko.
Koliko jezikov znate in kateri so za proučevanje Svetega pisma najbolj pomembni?
Za zavest realizma je dovolj spoznanje, da po letih prizadevanja nobenega jezika, niti svojega maternega, ne znam dobro. Toliko bolj si prizadevam, da svojo energijo osredotočim na najpomembnejše jezike izvirnika in najstarejših prevodov Svetega pisma, da bi bilo primerjalno raziskovanje na jezikovni in literarni ravni dovolj solidno in mednarodno primerljivo. Osredotočam se torej na tri jezike izvirnika: hebrejščino, aramejščino in grščino; semitske jezike, ki so najbližji hebrejščini in aramejščini: ugaritski oziroma starofeničanski jezik, feničanski, moabski; jezike v prevodu: od grščine in latinščine naprej do labirinta evropskih jezikov gotske provenience, pisav bohoričice, cirilice in latinice.
Sveto deželo zelo dobro poznate. Kakšen vtis je na Vas naredila prvič in kako jo doživljate sedaj, ko jo kot strokovnjak zelo dobro poznate?
Sveto deželo sem vedno doživljal kot celoto univerzalnega klimatskega, duhovnega in kulturnega ritma. Ker je naše srce nemirno, je ta dežela zaznamovana z nenehnimi vojnami, da je hrepenenje po boljši domovini tem močnejše. Po letih pričakovanja sem v to deželo prvič vstopil med vojno jom kipur 1973. Doživel sem kulturni in vojni šok. Podnevi sem kakor v sanjah opazoval zgradbe z debelimi kamnitimi fasadami, zvečer sem zrl v zvezdnato nebo, ker so bile luči v stanovanjih prepovedane. V napol praznih trgovinah in uradih sem opazoval zaskrbljene obraze, vsa zagnanost je veljala enemu samemu cilju: varnosti. Kakšni? Obljubljena dežela pričuje, kako resnično je, kar ugotavlja Ludvig Wittgenstein: izkušnja absolutne gotovosti, ko se vse okrog nas ruši.
Kakšen vpliv je imelo Sveto pismo na razvoj človeštva?
Vpliv Svetega pisma na razvoj človeštva je tako neizmeren, da lahko nakažemo samo smeri reke, ki teče v večno življenje; napolnjena je z žarom hrepenenja, z občutkom za dostojanstvo in edinstvenost vsake človeške osebe, s čutom za lepoto in dobroto, z vero v preživetje na polju smrti. Zato je tudi pomen za razvoj tvarne kulture neizmeren. Vsa nasprotovanja temu dejstvu so že v izhodišču obsojena na propad in odpad.
Kakšen pomen je imelo po vašem mnenju Sveto pismo za razvoj slovenske kulture?
Isto velja za slovensko kulturo, zato je kulturni boj tako neizprosen. Odkriti in prikriti ideološki sistemi segajo po vseh mitih odkritih in fiktivnih civilizacij, da bi z demoni, zmaji in s krokodili nadomestili idilo ljubezni, ki je močna kakor smrt, vero, ki domuje v nadzvočni sferi, miru srca, ki ne pristane na kupčije. Živimo v omami poblaznelih strasti, ki odpira pot do izreka: ''Kdor razume, naj razume. Tu se odpira pogled v višjo obliko razvoja.''
Ste pobudnik Rastoče knjige. Za kaj pravzaprav gre?
Izrael je ljudstvo knjige, ker je obdarovano s 'knjigo knjig'. Sijaj te knjige sega v vse dežele, tudi v našo. Knjiga je univerzalni simbol kulture in razvoja, zato je najbolj samoumevno, da je rastoča. Prav zato, ker je knjiga, ki raste, ker je tako resnična, samoumevna, se neverjetno težko prebija v formalne okvire naše družbe: morda zato, ker ne meri na materijo, temveč na duha. Toda duh končno vendarle zmaga; sam si določa čas in način zmage.
Leto 2007 je v Sloveniji leto Svetega pisma. Katere prireditve se Vam zdijo najbolj pomembne?
Če smo dosledni v stiku z duhom Svetega pisma, moramo priznati, da nimamo pravice odločati o tem, katere prireditve so najbolj pomembne. Kar je vidno, je lahko malo pomembno ali celo brez pomena. Kljub temu se trudimo, da anarhiji, antikulturi ob bok postavimo veličino duhovne kulture, ki je osvajala srca v neizrekljivi globini po vsem svetu in je našla pot v vse hrame recitalov, petja in molitve. Smemo upati, da bo tudi biblični festival 15. julija nagovor globine src in duš. Upati gotovo smemo, uresničitev pa ni v naši moči. Iskanje izraza za neizrazno se torej mora začeti in končati z molitvijo, naj Božji duh spremeni obličje zemlje.
Slovenija bo letos gostila 19. mednarodni kongres biblicistov, v Ljubljani bo predvidoma okoli 600 gostov z vsega sveta in nekaj domačih gostov, v enem tednu se bo zvrstilo 270 predavanj. To so velike številke. Kako to, da je odziv letos tako velik?
Kongres IOSOT skupaj s pridruženimi kongresi je največja znanstvena manifestacija na področju svetopisemskih znanosti. Ker Sveto pismo raziskujejo v širnem svetu judovstva in krščanstva, je ta dogodek izrednega pomena tudi za krepitev ekumenskega duha. Osebni stiki so odločilnega pomena za izvajanje vseh temeljnih mednarodnih projektov. Če bo na kongresu v Ljubljani število preseglo povprečje, smemo upati v moč reke žive vode, ki hoče spojiti ves svet, tokrat pa posebej zaliti nove nasade v vzhodni Evropi in na Daljnem vzhodu. Na seznamu že imamo 270 predavanj, začela se je pomlad; počakajmo, kaj bo vzklilo.
Kateri bodo glavni vsebinski poudarki tega kongresa?
Navedene mednarodne organizacije že po definiciji določajo temeljna vsebinska področja. Organizacijski odbor ne določa poudarkov, temveč izbere najbolj prepričljive sadove raziskovanja zadnjih let, ki pa večinoma temeljijo na raziskavah desetletij in stoletij. Ker se zberejo najbolj dejavni raziskovalci sveta, imamo v predavalnicah veliko cvetov, ki ne ovenijo. Ugledne mednarodne založbe s svojimi najnovejšimi publikacijami pričajo, da smo priča živemu organizmu znanosti, ki je odsev življenja s Svetim pismom v dialogu s kulturami sveta.
Kdo lahko pride na ta kongres? Se ga lahko udeležijo tudi učitelji?
Seveda lahko pride na kongres in na spremljevalne prireditve vsak, ki se prijavi (gl. www.iosot2007.si, Registration). Izredno velika ponudba pomeni vademekum za vse izobražence, ki slutijo veličino svetopisemskega razodetja in kulture, ki jo ustvarja in soustvarja. Vabilo morda celo posebej velja za učitelje. Gre za posebno priložnost, da se v živo srečamo z edinstvenim bogastvom duhovne kulture. Zato organizacijski odbor vabi vse, naj premislijo, ali se ne bi prijavili in prišli, da dobijo programsko knjigo, prisluhnejo temu ali onemu predavanju, doživijo biblični festival in druge spremljevalne kulturne dogodke, nekaj sprejemov, skupni izlet itn. Obdani bodo z izrednimi knjigami najboljših založb, predvsem pa z izrednimi ljudmi, ki jih nosi duh dlje, kakor samo mislijo.
Kdaj in kje pa bo potekal biblični festival?
Biblični festival je najbolj smela mednarodna prireditev. Organizacijski odbor skupaj z Ustanovo Imago Sloveniae in Evropskim kulturnim centrom Maribor pripravlja edinstveno mednarodno prireditev, ki naj bi jo 15. julija 2007 v popoldanskih in večernih urah izvedli na Pogačarjevem trgu med stolnico, Plečnikovimi kolonadami, bogoslovnim semeniščem in Magistratom v Ljubljani. Načrtovana prireditev je ekumensko in mednarodno zasnovana, vrhunec pa bo slovesno odprtje kongresa (ob 20. uri) z nagovori predsednika vlade, akademskih in drugih ustanov, ki se bo končalo s slavnostno koralno izvedbo Beethovnove Devete simfonije, ki je postala simbol hrepenenja po združeni Evropi. Tudi program bibličnega festivala je na spletu in se ves čas dopolnjuje. Priprave potekajo med upanjem in dvomi, soncem in oblaki, naj se pokaže, da vse ali nič prihaja od Božje roke.
V cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani bo razstava Živa beseda €“ razstava o Svetem pismu. Kateri bodo najbolj zanimivi razstavni eksponati na tej razstavi?
Za večino obiskovalcev bodo najbrž zanimivi vsi, ker bo za vse ustrezna predstavitev, ki jih bo uvedla v veliki svet Biblije v njeni izvirni obliki, v pestri zgodovini prevodov, v njeni liturgični rabi in v njenem navdihu za umetnike, ki poskušajo pretanjene duhovne vsebine predstaviti tako, da prebudijo skrite slutnje naše duše. Lahko si pa predstavljam, da bodo posebno pozorni na faksimile najstarejših hebrejskih rokopisov, kot so kumranski rokopisi iz obdobja pred Kristusom, Alepo kodeks iz leta 920 in Leningrajski kodeks iz leta 1010.
Bil ste pobudnik izida knjige Biblia Slavica, v kateri so ponatisnjeni prvi prevodi svetopisemskih besedil pred Dalmatinovo Biblijo. Kakšen pomen ima ta knjiga za slovenski jezik?
Biblia Slavica ima izjemno velik stvaren in simbolen pomen za slovenski jezik, ker omogoča preprost dostop do najstarejših slovenskih tiskov vsem, ki jih zanima razvoj našega jezika. Izdaja faksimil pa je omogočila tudi pripravo prvega znanstvenega komentarja, ki obravnava duhovne tokove, ki jih je mogoče zaznati v kulturnih dokumentih 16. stoletja, način prevajanja Svetega pisma in številna druga vprašanja v zvezi z vsemi prevodi Svetega pisma iz 16. stoletja, vključno z Dalmatinovo Biblijo.
Kaj Vam pomeni leto Svetega pisma?
Leto Svetega pisma razumem kot posebno znamenje Božje previdnosti, ki skrivnostno deluje v zgodovini celotnega naroda in v dušah posameznih oseb. Srečanje s Svetim pismom že samo po sebi krepi našo zavest o duhovni naravi in poslanstvu našega življenja, o dostojanstvu vsake človeške osebe, o preseganju ozkih materialnih in družbenih okvirov, o miru, ki ga svet ne more dati. Vsako srečanje z ljudmi se zgodi v luči večnosti.
Najlepša hvala za pogovor.
