Preskoči na vsebino


Življenje je sveto

Silvo Šinkovec

Viktor Frankl je preživel koncentracijsko taborišče in se naučil, da preživi človek, ki ima jasen cilj, ki v svojem srcu nosi smisel. Človek, ki nima te lučke obupa in se preda. Frankl zato pravi, da je človek svobodno bitje in izbira svoje vedenje, zato življenje ni nikoli nevzdržno zaradi razmer, v katerih se znajde, ampak zaradi odsotnosti smisla in cilja.

Kaj lahko bolnike reši pred obupom? Ko za sebe ne morejo več skrbeti, potrebujejo skrb za telo. Kako hvaležni so bolniki v Ljubhospicu (na domovih in bolnišnicah) osebju, ki opravlja nego. Telesno trpljenje lajšajo tudi z morfijem. Veliko trpljenja pa je zaradi čustev in neurejenih odnosov. Tega morfij ne more blažiti. Neozdravljvo bolni vedo, da rek starih Rimljanov »zdrav duh v zdravem telesu« ne pomaga več. Misel ’skrbite za kondicijo svojega telesa in se boste dobro počutili’ nima več pomena. Telo je onemoglo. Človek obupa, če je odvisen samo od stanje telesa. Zato ta stavek obrnimo: »Zdravo telo v zdravi duši.« Ko je duša krepka, je človek v miru, kljub temu, da nič ne more. Ganljivo je videti človeka v Ljubhospicu priklenjenega na posteljo, ko pravi: »Dobro sem.« Pa ne more nič: ne hoditi, ne sedeti, ne jesti, ne piti, ne na stranišče, komaj še govori. In ’je dobro’. Čudovit mir v duši. Ko je duša zdrava, tudi telo ne trpi. Pediček nas s pojmom tanatogogika uči, da življenje ni samo zmaga in napredovanje, ampak pozna tudi izgube, zdrse, bolezni, staranje in smrt. Kakšen je naš odnos do involucije, do druge plati razvoja? Pri tem pomaga razsežnost smisla.

Življenje je sveto in nedotakljivo, zato ga moramo spoštovati in se ga ne polastiti. ’Ne ubijaj’ je Božja zapoved. Ne smemo ubijati in tudi samo-ubijati se ne smemo. Zakonodaje držav varujejo življenje. Besednjak našega zakona pa zavaja. ’Prostovoljno končanje življenja’ v slovenskem jeziku pomeni ’samomor’; ’pomoč pri končanju življenja’ v slovenskem jeziku pomeni ’umor’. Zakon zdravnike poriva v hudo etično kršitev, o čemer govorijo, toda politika ne posluša stroke. Podpiramo zdravnike, ki se jim nalaga neznosno breme. Zdravniki ne bodo smeli napisati resničnega vzroka smrti. Nedopustno. Politika, ki z zakonom zahteva laž in ubija je krut nacizem. Vpletene so tudi zavarovalnice in lastnina, odpirajo se poti za nove manipulacije.

Evangelij nedelje Kristusa kralja govori o dveh razbojnikih ob Jezusovem križu. Eden se Jezusu posmehuje: »Če si judovski kralj, reši sebe.« Kot večina ljudi, tudi on ne razume pomena trpljenja, ki ga je Jezus izbral za rešitev človeštva. Trpljenje in križ je za mnoge pohujšanje in nespamet. Tudi danes. Trpljenja ne bi smelo biti. Pred trpljenjem bi radi pobegnili in se skrili. Iz trpljenja bi radi izskočili, se usmrtili. Drugi razbojnik razume žrtev nedolžnega jagnjeta. Izpove svoj greh: »... naju so po pravici (kaznovali), prejemava primerno povračilo za to, kar sva storila; ta pa ni storil nič hudega.« In prosi: »Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo!« Ve, da se življenje po smrti nadaljuje. Psalm pravi: »Razveselil sem se, ko so mi rekli: V hišo Gospodovo pojdemo.« Judovski romar je v Jeruzalem slavil Boga. Romar na Zemlji potuje k Bogu, v nebeški Jeruzalem. Razbojnik Dizma to razume, zato prosi. In Jezus mu odgovori: »Še danes boš z menoj v raju.« Ni bistveno vprašanje, kako bomo umrli, ampak kaj se bo zgodilo z dušo po smrti. S čim bo prišla pred nebeškega Očeta? Storimo vse, da bi ljudje prišli do odprtih vrat Kraljestva resnice in življenja, svetosti in milosti, pravičnosti, miru in ljubezni. Nebesa so pripravljena. Zato storimo vse, da se vsaki duši odprejo vrata v nebesa, ne v kraj trpljenja.

Referendum je politično dejanje, vsi smo politiki, ker odločamo o skupnih stvareh, zato gremo na volišče in povemo svoje mnenje. In spomnimo se Božjega naročila Mojzesu: »Nebo in zemljo kličem danes za pričo proti vam: predložil sem ti življenje in smrt, blagoslov in prekletstvo. Izberi torej življenje, da boš živel ti in tvoj zarod.« (5 Mz 30,19). Najmočnejši politik je molilec. Molitev je duhovni boj, zato vsi molimo in verjemimo v moč molitve.

Print Friendly and PDF