Avtor: upssinkovec, datum 26. 04. 2016 21:56:45
Moje želje na Prešernov dan, slovenski kulturni praznik 2012
Želim si, da bi imeli veliko kulturnih kulturnikov/umetnikov in čim manj nekulturnih.
Želim si, da naši t. i. kulturniki/umetniki ne bi zažigali glasbenih inštrumentov (ali česarkoli) pred Cankarjevim domom.
Želim si, da bi naši kulturniki/umetniki razumeli, da brezposelnim ni mar za njihovo videnje umetnosti. Da zakreditirani in lačni ne bomo brali njihovih knjig in gledali oz. poslušali njihovih izdelkov, temveč bomo iskali način, kako se ogreti in priti do dostojnega kosila.
Želim si, da bi naši kulturniki/umetniki razumeli, da je v kriznih časih nujno stopiti skupaj in poprijeti za delo in ne delati razdora med že tako zaskrbljenimi ljudmi.
Želim si, da bi bili naši naši kulturniki/umetniki solidarni z ostalimi ljudmi in bi si vsaj med recesijo poiskali službo. Da bi si zaželeli izkusiti kakšen občutek je, ko greš ob 5h zjutraj na vlak, da boš do 6h v službi ... kako je delati v ritmu drugih in ne v svojem ... kako je ne dobiti plače, regresa, dodatkov ... ali kako je preživeti s 400 eur pokojnine.
Želim si, da bi se naši kulturniki/umetniki zavedli, da denar, ki ga dobijo od države, pride od teh malih ljudi, ki velikokrat niti ne vidijo njihovih "stvaritev".
Kriza je lahko priložnost za nove izkušnje, četudi je to prodajanje časopisov na cesti ali delo za tekočim trakom - želim si, da bi naše kulturnike/umetnike navdihovalo delo in ne subvencije.
Če bi se iz svojih toplih ateljejev odpravili vsak dan na 8-urno delo v tovarno, bi bile njihove umetniške stvaritve pristnejše in kot take ne bi potrebovale subvencij, ne kulturnega ministrstva.
Helena Albreht
p.s.: Vsem želim prijetno praznovanje tega edinstvenega praznika. Dajte si duška v galerijah, muzejih in knjižnicah, na koncertih, v gledališčih in predavanjih ... Večina najlepših in najboljših umetnin ni bila nikoli odvisna od kulturnega ministrstva.
