V Cerkvi upoštevamo predlagane civilne ukrepe za omejite širjenja virusa. A zdi se, da ljudje od Cerkve pričakujejo kaj več kot zgolj ukrepe na tehnični ravni (umik blagoslovljene roke, nepodajanje rok pri sv. maši in delitev sv. obhajila na roko). Zgolj čakati do bo šla pandemija mimo v upanju, da se ji uspešno izmuznemo, je premalo... Cerkev ima v veliko pozitivnih izkušenj iz preteklih stoletij z aktivnim pristopom v času hudih nalezljivih bolezni: pomoč obolelim in molitve in druge pobožnosti k svetnikom, k sv. Roku in sv. Sebastjanu.
..."Tedaj je namreč v mestu izbruhnila kuga in morila je meščane in duhovščino, ki je prišla na cerkveni zbor. Nekdo je škofe opozoril na priprošnje k sv. Roku in po procesiji njemu v čast je kuga res takoj nehala. Ko so se škofje potem razšli, je vsak v svoji škofiji širil sloves in češčenje sv. Roka. Njegovo čudežno moč ob kugi so izkusile leta 1478 Benetke, leta 1490 Pariz, 1495 severna Francija in Belgija." Ob širjenju kuge in drugih hudih nalezljivih bolezni v preteklosti so naši predniki častili sv. Roka. V knjigi Leto svetnikov III (1972: 370-373) piše, da se je češčenje sv. Roka začelo širiti po vesoljnem cerkvenem zboru v Konstanci (1414-1418).
"Leta 1563 je kuga morila po Ljubljani tako hudo, da so bila celo tedanja oblast prisiljena zapustiti svoj stalni sedež in se preseliti v Kamnik. Hudo se je razpasla kuga spet v letih 1597 in 1599 v Ljubljani, zlasti v šempeterskem predmestju, in v Novem mestu. Najhuje pa je morila črna smrt,v letih 1644 in 1645 v Ljubljani in Dravljah. Samo v Dravljah je pobrala kuga v 14 dnevih več kot sto ljudi. Tedaj so Ljubljančani in Draveljčani obljubili, da bodo zgradili cerkev v čast sv. Roku; obljubo so izpolnili leta 1646. Dne 4. julija 1683 je bila prirejena k tej cerkvi iz mesta Ljubljana slovesna procesija v izponitev zahvale, da je Bog obvaroval to pokrajino kuge, medtem ko je (le-ta) divjala tri leta zapored v bližnjih pokrajinah Štajerski, Koroški, Goriški in Hrvaški. Procesija se je zbrala pri stolnici, od koder je šla proti Dravljam nepretrgano in se od tam spet vračala v stolnico. Procesijo so spremljali ves čas stolna duhovščina, zastopniki oblasti, plemstvo … več tisoč ljudi..."
