Objavljeno: E-uvid 91, 23.12.2009
Vsak človek potrebuje svoj oseben, intimni prostor. V njem se čuti zavarovanega in samostojnega. Prostor mu omogoča, da doživlja svojo avtonomijo, svobodo in vrednost.
Intimen prostor je npr. spalnica, kopalnica, stranišče. To je prostor, kjer je človek rad sam. Da ne bi bil razgaljen, izpostavljen. Človek rabi zasebnost, zavarovanost. Intimen prostor ustvarja tudi obleka. Ta nam daje potrebno zaščito, ne samo toploto, ampak tudi pokriva kožo, ki varuje ne samo naše telo, ampak tudi našo psiho. Vsa osebnost se skriva pod kožo, tam je skriti kotiček, kjer doživljamo sebe, kjer čutimo sebe, kjer doživljamo druge, kjer spoznavamo. Misli in občutki, ki se dogajajo v notranjosti so rade zavarovane. Nekatere razkrijemo, druge zakrivamo.
Včasih zardimo, če nekdo odkrije, česar mi ne bi radi pokazali (telesne dele, misli, čustva, dejanja). Nekdo je stopil v naš intimen prostor, pa tega ne bi želeli. Z nekaterimi stvarmi smo radi sami. Če kdo prestopi to mejo, vdre v našo zasebnost. Občutek sramu pokaže, da smo razkriti, nespoštovani,razvrednoteni, popredmeteni. Nekdo nas tako doživlja.
Včasih si ne želimo, da bi kdo vstopil v naš intimen prostor, ker nas je sram pokazati kakšno slabo stvar. Ker smo nekaj slabega storili, ker smo se spozabili, ker nosimo v sebi nepravo čustvo, sovražno misel itd. Včasih občutek sramu razkrinka naše slabe misli ali dejanja. Razkrije tisto, česar se sami sramujemo, kar ne sprejemamo, česar ne maramo.
Včasih pa zardimo, če nekdo odkrije stvari, ki so lepe, ki nam veliko pomenijo in bi jih tudi radi obdržali zase. Tako je, ko smo zaljubljeni. Naklonjenost nekomu podarimo na štiri oči, osebno. Tega ne delamo na trgu pred drugimi, ne na spletu, kar je na očeh vsem. Izpoved ljubezni, naklonjenosti je nekaj zelo osebnega, zato potrebujemo intimen prostor. Tudi, ko gre za ustvarjalne ideje, včasih potrebujemo intimen prostor. Nekatere stvari neradi razkrijemo kar takoj na začetku. Zdi se, da potrebujejo čas zorenja, čas rasti. Šele ko dozorijo, si jih želimo razkriti. Izberemo pravo osebo in pravi čas. Takrat je komunikacija prava, iskrena, plodna. Osrečujoča. Če nekdo vstopa v naš svet idej in snovanja prehitro, vse pokvari. Popredmeti. Tudi takrat lahko zardimo. Nisem še pripravljen deliti ideje z drugimi.
Pri raznih zlorabah, tudi pri spolni, gre za razvrednotenje. Nekdo me je popredmetil, razosebil. To boli in poniža. Nekdo me doživlja kot predmet. Me ne spoštuje. štejem le toliko, kolikor me rabi, da zadovolji svoje potrebe. Nisem več oseba.
Tudi molimo radi v intimnem prostoru. V tišini. Ustvariti moramo oseben odnos z Bogom. Takrat smo zares z njim. Ko se čutimo, da lahko spregovorimo o vsem, kar čutimo in razmišljamo, kar načrtujemo in doživljamo. Takrat, ko lahko tudi sprejemamo, Božjo naklonjenost in ljubezen. V intimnem prostoru doživljamo osebno vrednost. Samospoštovanje, občutek za osebno vrednost je torej tesno povezan z intimnim prostorom, ki si ga ustvarjamo in ga potrebujemo. To predpostavlja svobodo in globoko spoštovanje. Sebe in drugih. Najgloblje stvari ne govorimo na mikrofon drugim. Najgloblje stvari čutimo in ohranjamo v srcu.
Intimen prostor varuje pred poniževanjem in omogoča izkušnjo svetosti in spoštovanja. Dobro bo, da preverim svoje intimne prostore in občutke, kako se v njih počutim. Pa tudi, kako se počutim, ko nekdo vdre v mojo intimo ali ko jaz vdrem v intimen prostor drugega.
