Vsi čustva doživljamo, ker so to spontani odzivi na naše doživljanje. Čustev ne načrtujemo, si jih ne izmišljamo, čustva se preprosto pojavijo. So tu, v nas. Čutimo jih. Včasih jih potlačimo, zato jih ne čutimo. Čustva so neke nevidne tipalke, s katerimi tipamo svet okrog sebe: je varno ali nevarno, je prijetno ali neprijetno, kaj mi neka situacijo obljublja ali česa me prikrajša? Ves čas čustva vrednotijo okolje, v katerem živimo.

Imamo osnovna in sestavljena čustva. Osnovna so nekaj podobnega kot računske operacije: seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje. Čustva so natančna, tako kot je to poštevanka. Ni pa seveda nujno, da mi dobro poštevanko obvladamo. In če je ne znamo je res, da je včasih pet krat štiri tudi šestnajst ali osemnajst. Če temu celo verjamemo, živimo v zmoti. To napako bomo delali toliko časa, dokler ne bomo odkrili nelogične povezave in odkrili pravi rezultat. Ugotoviti moramo povezavo. V neki situaciji se poraja več čustev, ker gre za več odnosov. To so sestavljena čustva, lahko bi jih primerjali enačbam.

Katere besede najpogosteje uporabljamo, ko se pogovarjamo o čustvih? Verjetno so med njimi strah, jeza, sram, žalost, občutek krivde, veselje, ponos, ljubezen. Te bi lahko šteli med osnovna čustva. Uporabljamo pa tudi sledeče besede: ljubosumnost, napadalnost, tesnoba, dolgčas, depresija, zavist, sovraštvo, upanje, osamljenost, zavrnitev in druge. Tem bi lahko rekli sestavljena čustva.

Na letošnji šoli za starše smo izvajali program Inteligentna čustva. Naš učbenik je bil F. Wilks, (2001) Inteligentna čustva (založba Ganeš, Kranj). Knjiga je kot naročena za tovrstni podvig, da smo se učili abecede čustvenega opismenjevanja. Na vsakem srečanju smo po šolsko vzeli eno čustvo. Posvetili smo se osnovnim čustvom. Postavili smo nekaj vprašanj: kako določeno čustvo čutimo, kaj je bistvo tega čustva, kako se zapletemo z njim v začaran krog in nesmotrno ravnamo s čustvi, s sabo ali z drugimi, ker ne preberemo pravega sporočila. In se učili, kako priti ven iz začaranega kroga, če smo se vanj ujeli. Učbenik nam je bil v veliko pomoč, dragoceni pa so bili primeri, ki smo jih dodali iz svoje izkušnje.

Nekaj spoznanj:

• Vsa čustva so opravičena, kajti čustva so preprosto informacije o nas samih.

• Vsako čustvo moramo znati prebrati, zakaj se je sprožilo.

• Če čustva prav preberemo, se naučimo kaj več o svojih potrebah ali pričakovanjih.

• Vsako čustva poganja veliko misli. Čustveno obarvane misli moramo prav razumeti, predvsem ugotoviti, iz katerega čustvenega vodnjaka prihajajo.

• Naučiti se moramo, da ne reagiramo samo pod vplivom čustev, kajti to nas ponavadi privede do ponavljanja istih nerazumnih odzivov.

• Pravilno ubesedeno čustvo in dobro prebrano sporočilo pomaga oblikovati razumen in smiseln odziv v dani situaciji.

• Energija se tako usmerja v ustvarjalno reševanje konfliktov, ne pa v nesmiselno ponavljanje in trošenje energije z mislimi in dejanji, ki ne prinašajo rešitve, kvečjemu situacijo poslabšajo.

• Čustva so naši prijatelji, ki nas opozarjajo na to, kaj je za nas pomembno.