Uvod

Notranje potrebe nam ponavadi v ospredje postavljajo osebne želje, zahteve, pričakovanja in ugodje. Usmerjajo nas v egocentričnost. Vrednote, za katere se zavzemamo, pa nas usmerjajo na tisto, kar je dobro, lepo in resnično samo po sebi, ne glede na osebo in osebne potrebe, usmerjajo v presežno. Iz tega moremo tako razumeti, da se med vrednotami in potrebami pogosto rojevajo konfliktne težnje in tudi potrebe same nas lahko vlečejo v različne smeri. Če temu dodamo še potrebe drugih ljudi, je zmeda še večja. Konfliktnost je del življenja. Nič ni narobe, če je, saj nas je Bog takšne ustvaril. Naša naloga pa je, da jo prepoznamo in se učimo, kako konfliktnost v nas in med nami prerasti na zrel in zdrav način, nam in drugim v dobro. Tako je tudi z užaljenostjo in prizadetostjo.

Nesvoboda

Konfliktnost pogosto doživljamo kot notranjo zvezanost in nesvobodo. Nekaj delamo, česar ne želimo, doživljamo, da drugi delajo stvari, ki jih ne želimo, ali da drugi ne storijo tega, kar mi pričakujemo in kar zahtevamo. Dokler ne najdemo zdravega načina razreševanja konfliktnosti, uporabljamo tiste, ki jih poznamo. Včasih se zapremo vase in pestujemo svojo užaljenost, včasih postanemo do drugih agresivni, pogosto do tistih, od katerih kaj posebnega pričakujemo, včasih druge obtožujemo in krivimo za vse slabo, kar nas doleti, kot da je naše življenje odvisno samo od drugih. Včasih se delamo, kot da nič ni, problem ignoriramo, pa vendar nas gloda in bremeni.

Duhovno osvobajanje

Krhkost, slaba nagnjenja in grešnost, sv. Pavel bi rekel mesenost, so izvor nemoči in konfliktnosti. Stari mojstri duhovnega življenja učijo, da moramo iti s površine v notranjost, kjer moremo prepoznavati prave motive naših dejanj. Tišina, puščava, odmaknjenost od sveta menihu puščavniku omogočajo spoznati resničnost o sebi. Tam se ne more več zgovarjati na druge. Sam je, sam sebi ogledalo. Notranjost se zbistri in iz nje prihajajo pravi vzgibi. Tako se prične resnični duhovni boj. Menih se zaveda resničnosti evangeljskih besed, da to, kar omadežuje človeka prihaja od znotraj: hudobne misli, nečistovanja, tatvine, umori, prešuštva, pohlepi, hudobije, zvijača, razuzdanost, nevoščljivost, bogokletje, napuh, nespamet (Mr 7, 21-23). Kot menih tudi mi potrebujemo tišino in mir.

Molitev

Prvi pripomoček duhovnega življenja je molitev. V molitvi Boga slavimo in se mu zahvaljujemo. Sami ne zmoremo prerasti svojih omejenosti, zato se zatekamo k Bogu po pomoč. Prosimo ga za milost in Duha, za moč in luč. Toda veliki duhovni mojstri so kmalu ugotovili, da molitev ne sme ostati le na nivoju slavljenja, zahvaljevanja in prošnje. Voditi mora k razreševanju notranje konfliktnosti. Odkrili so dar razlikovanja, zato govorijo o molitvi, ki vodi k razlikovanju duhov. Takšna molitev osvobaja. O tem govori že sv. Anton Puščavnik, oziroma sv. Atanazij v njegovem življenjepisu. Takšna molitev usmerja pozornost na notranje vzgibe in prepoznava, kaj v duši prebuja Bog, kaj v njej odmeva iz sveta in kaj vznika iz človekovega srca, iz potreb, egoističnosti in egocentričnosti.

Razlikovanje duhov

Zato se na duhovnem področju učimo ločiti med vzgibi, ki vodijo v dobro in resnično, k Bogu, v ter med tistimi vzgibi, ki vlečejo k tlom, zemeljskosti, zaprtosti vase, samovšečnosti in grešnosti. Sv. Pavel to slikovito in natančno opiše v pismu Galačanom. "Sicer pa so dela mesa očitna. To so: nečistovanje, nečistost, razuzdanost, malikovanje, čaranje, sovraštva, prepirljivost, ljubosumnost, jeze, častihlepnost, razprtije, strankarstva, nevoščljivost, pijančevanje, žretja in kar je še takega. Sadovi Duha pa so: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blagost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje (Gal 5, 19-23). Razločevati moramo tudi med resničnim dobrim in navideznim dobrim.

Božja beseda

V molitvi nam božja beseda najbolj pomaga. Božja beseda deluje kot skalpel v kirurgiji. Sv. Pavel pravi: "Božja beseda je namreč živa in dejavna, ostrejša kakor vsak dvorezen meč in zareže do ločitve duše in duha, sklepov in mozga ter presoja vzgibe in misli srca. Ni je namreč stvari, ki bi bila nevidna pred njim. Pred njegovimi očmi je vse razgaljeno in odkrito. (Heb 4, 12-13). Pred Bogom sem lahko povsem odkrit, samo pred njim sem lahko brez maske. Pomembno je, da smo pozorni na to, kar nam beseda prebuja v srcu, kaj nam govori. Zelo koristi, da svoje srce, svoje duhovno življenje zaupamo izkušenemu duhovnemu voditelju. Duhovno vodstvo je pravzaprav šola duhovnega razlikovanja, šola molitve in uporabe božje besede.

Psihološko osvobajanje

Konfliktosti niso samo duhovne narave. Pogosto so del duhovnosti, zato jo moramo razreševati na tem nivoju. Problema ne smemo poduhoviti, ker se mu s tem le izognemo, rešiti ga pa ne moremo. Če človek nima noge, mu sicer molitev pomaga sprejeti novo situacijo, toda naučiti se mora kaj vse lahko naredi z eno nogo. Podobno je na duhovnem področju. Človek mora problem odkriti, določiti mora, kaj se zares dogaja, postaviti mora, če hočemo tako reči, diagnozo.

Beseda

Pri tem ni bolj primernega in bolj učinkovitega pripomočka kot je beseda. Beseda določi problem, čustvena stanja, doživljanja, posamezna čustva in njihovo vlogo, resnične motivacije, predvsem tiste skrite. Kakor je pomembno empatično poslušanje, je pomembno tudi, da človek svojim doživljanjem da pravo ime. Poimenovati doživljanje ni vedno lahko. To pa zato, ker gre ponavadi za čustva in doživljanja, za katera mislimo, da jih ne bi smeli imeti ali čutiti. Zato nas je pred njimi sram. Mislimo, da smo že zdavnaj odrasli in otročjih doživljanj ne maramo. Toda dogodi se prav to, da se v nas porajajo otročja doživetja, nezrele reakcije.To je težko priznati pred seboj in pred drugim človekom. Prevečkrat smo bili že kregani in zasmehovani, iz nas so se norčevali in nas poniževali prav zaradi teh čustev in misli. Zato smo jih skrili, sram nas je, da jih imamo in težko jih priznamo pred seboj in drugimi.

Moč uvida

Ponavadi nismo osvobojeni konfliktnosti, dokler ne uvidimo resničnega problema. Ta je navadno zelo skrit. Vsi uporabljamo svoje maske, ker so najprej pri roki in nas zavarujejo pred občutki sramu in krivde. Šele mnogo kasneje zmoremo uporabiti prave besede, ki poimenujejo prave stvari. To zmoremo tedaj, ko se več ne bojimo. Ko se čutimo dovolj varne, sprejete in že slutimo rešitev. Zato je narobe govoriti, da moramo sneti svoje maske z obraza. Kdor na silo zahteva, da odstranimo maske nas sili, da se razgalimo pred njim v vsej krhkosti in nemoči. Za maskami se ponavadi ne skriva le lep in domač obraz, ampak tudi krhkost in nemoč. Prav je, da si želimo biti brez maske, toda šele potem, ko smo dovolj močni in spretni, da skrite nerešene konflikte razrešujemo na zdrav način. Ko vidimo koga z masko, ga ne smemo obsojati in od njega zahtevati, da jo takoj sname. Ponuditi mu moramo priložnost, da nerazrešen konflikt dostojno in uspešno reši. Res pa je, da smo lahko povsem brez maske le pred Bogom, ki nas edini povsem sprejema in razume. Pred njim, ki je Ljubezen, ni strahu, ker ni obsodbe.

Prijateljstvo

Iskreno prijateljstvo je prvo, ki zdravi rane in konfliktne odnose, ker se pred prijateljem počutimo dovolj varne, da se odpremo, da smo iskreni in resnični. Tako lažje uzremo svojo resničnost in skrita pričakovanja. Vsak človek potrebuje dobrega prijatelja, s katerim se vse pogovori. Poročeni imajo partnerja. Mladi se učijo pridobiti prijatelje, ne le za zabavo in delo, ampak tudi zato, da kdaj pa kdaj z njimi stopijo v svojo skrito kamrico. Kdor nima takšnega prijatelja, se mora vprašati, če živi zdravo življenje.

Osebni strokovni pogovor

Nivo osebnih prijateljstev ni vedno dovolj. Včasih potrebujemo strokovno pomoč. Strokovnjak pomaga razvozlati sklop hotenj in pričakovanj. Pri tem so pomembni naslednji koraki:

• Resnična občutja, notranja doživljanja, skrite misli, ki se podijo po glavi in nas ne pustijo pri miru najprej zaupamo. 'Samogovor' rojeva negativna razpoloženja in ohranja užaljenost in prizadetost.
• Zaupamo osebi, ki nas zares posluša, razume in sprejema. Empatično poslušanje pomaga odpreti se in zlesti iz ježeve kože ali polževe lupine.
• Razmejiti moramo čustva in misli. Pogosto ne ločimo med tem, kar se dogaja v mislih in med tem, kar je stvar čustev. Iz potrtosti izvirajo razpoloženju primerne misli, in notranji samogovor rojeva temu primerno razpoloženje. Začarani krog je sklenjen. S tem, ko razmejimo misli in čustva, moremo videti, kaj se v nas zares dogaja. Užaljenost skriva razne misli in več čustev.
• Naslednji korak osvobajanja je v tem, da spoznamo svoje maske. Kako prikrijemo resnično čutenje in misli, ki nas notranje zaposlujejo. Maskam rečemo obrambni mehanizmi. Vsi jih uporabljamo in jih potrebujemo. Brez njih bi bili razgaljeni pred ljudmi. Ljudje smo včasih preveč kruti eden do drugega, zato zavarujemo. Pa vendar je za večjo svobodo potrebno prepoznati maske, ki zakrivajo naš resnični obraz.
• Tako se približamo resničnemu problemu in se z njim soočimo. Vidimo naša skrita in neizpolnjena pričakovanja in s tem povezano nezadovoljstvo.
• Šele ko se zares srečamo s problemom, prav razumemo svoje reakcije. Uvid v konfliktno situacijo osvobaja. Odkrijemo nov pomen vedenja, zato spremenimo tok misli in tako lahko izstopamo iz začaranega kroga.
• Ostane še zadnji korak in sicer, da se naučimo novega načina vedenja in reagiranja. Stvari, ki so nas še včeraj prizadele, nas jutri mogoče ne bodo več, ker vemo za naša skrita pričakovanja, ki smo jih na novo ovrednotili z vidika sedanje situacije in vrednot, ki jih živimo. To je prava novost in resnična osvoboditev. Konfliktnost ostaja, toda z njo znamo živeti.

Skupina

V sedemdesetih letih so postale skupine zelo moderne. Želeli smo pripadati krogu prijateljev, somišljenikov in sorodnih iskalcev. Delili smo si življenje, skupaj smo rasli in se kalili. Delili smo si vrednote, upe in pričakovanja. Skupaj smo molili in delali življenjske odločitve. Vsak človek, posebno še v času odraščanja, potrebuje skupnost, ki ji pripada. Mladinske, študentske, in druge skupine so zato zelo dragocene za osebno rast.

Skupina pa nima samo tega učinka. Vsak član skupine prinese poleg upov in pričakovanj, dobre volje in navdušenja, vrednot in velikodušnosti tudi svoje potrebe, zahteve in pričakovanja, svoje egoistične in narcisistične težnje, svoje zadrege, strahove in konflikte. Zato je v skupini tudi marsikdaj težko. Skrita pričakovanja ostanejo neizpolnjena, potrebe nezadovoljene, konflikti se še povečajo. Tako postanemo razdražljivi in nerazumevajoči, včasih kar nestrpni do drugih in do sebe, užaljeni in prizadeti. Skupina je na preizkušnji. Kako zna živeti s konfliktom? Kako reagira voditelj? Dopusti konfliktnost, ali jo hoče takoj razrešiti? Nekateri voditelji konflikte preprosto prepovedo. Ne sme jih biti. S tem pokažejo na svojo krhkost in nesposobnost razreševati konfliktnosti v skupini. Ignorirati problem je tudi maska. Nekateri člani se iz skupine umaknejo in ne pridejo več nazaj. Drugi bi radi hitro in včasih celo agresivno rešili problem, ker se za njihovo skupino pač ne spodobi živeti v konfliktih. To prve še hitreje odbije in iz skupine zbežijo. Kaj skupina lahko stori:

€˘ ustvari ozračje strpnosti, poslušanja, spoštovanja in zaupanja

€˘ v dobro vodenem pogovoru se člani soočijo s konfliktom

€˘ določijo pravi problem

€˘ prepoznajo maske, v katere se poskrijejo

€˘ razumejo težave posameznikov in skupine

€˘ učijo se novih poti komunikacije

€˘ zaupajo evangeljskim vrednotam kot edina pot k celostnemu življenju. 

POZITIVNI VIDIK KONFLIKTNOSTI Seminar za novince in novinke, 13.3.1998 p. Silvo Šinkovec, DJ

ANTROPOLOGIJE

DETERMINIZMI (človek je določen: gensko, psihološko, predestiniran) BEHAVEORIZEM (človek se vedno uči novih situacij) HUMANISTIČNA ANTROPOLOGIJA (človek je v bistvu dober, samo omogočiti mu je treba, da se izrazi) KONFLIKTNI MODELI (človek je v bistvu konfliktno bitje: meso - duh, materija - duh, psihična konfliktnost, socialna konfliktnost, medosebni konflikti, konflikti v skupini)

VZROKI KONFLIKTOV

telesne meje (izgled, zdravstvene težave, šibkosti...) socialni položaj psihične meje (čustveno odzivanje, manjše sposobnosti...) skrita pričakovanja (uspeha, pohvale, nežnosti, simpatije, ...) miselnost, mediji medosebni odnosi: v družini, med prijatelji, med sodelavci... skupinska dinamika (vloge v skupini)

NEKONTROLIRANO VEDENJE V KONFLIKTNIH SITUACIJAH

kričanje in vpitje (besedna agresivnost) fizično nasilje: porivanje, udarci, ... kazanje brezbrižnosti zanemarjanje sebe: slaba higijena zanemarjanje imetja nezdravo hranjenje in pitje prevladovanje: uveljavljanje premoči (dominacija) pretirano kontroliranje sebe dvom v sebe kritiziranje drugih: drugi so krivi za moje neuspehe (projekcija)

KAKO ŽIVETI KONFLIKT

sprejeti dejstvo, da konflikti so in da še bodo uvideti, kje je problem in čigav problem je kaj vprašati se, zakaj MENE nekaj moti na drugem človeku videti svoja čustva, skrite želje in potrebe, odzivanje sprejeti sebe in si odpustiti sprejeti drugega takšnega kot je probleme drugega pustiti njemu odpustiti drugemu opravičiti se moliti (VAJA: posredovalna molitev)