Mr 3, 20-21
Še jesti niso utegnili.
Nato je prišel v hišo. Spet se je zbrala množica, tako da še jesti niso utegnili. Ko so njegovi to izvedeli, so odšli, da bi ga na silo odvedli, kajti govorili so, da ni priseben.
Še jesti niso utegnili.
Sodoben človek živi hitro, viharno, nemirno, površinsko. Grabi materialno, otipljivo, vidno. Hlasta po uspehu, slavi, pomembnosti. Ustvarja brezosebnost, nesocialnost, nepoštenost, brezkompromisnost.
Izgublja dušo, izklaplja srčnost, slepi čustva. Postaja robot.
Bogastvo samo po sebi ni sporno. Tudi uspeh in slava sta lahko v Božji luči. Vendar mora tisti, ki to poseduje ohranjati ponižnost, pravičnost in verodostojnost. Ne sme izkoriščati drugih in živeti mora pošteno. Malo je bogatih in slavnih, ki to zmorejo. Premami jih njihova lastna pomembnost in pozabijo, da samo njihov trud, brez Božjega blagoslova, ni dovolj. Izgubijo pravo smer v življenju in postavijo se nad soljudi, naravo in Boga.
Zato, dragi moji, trudimo se, da v bitki za denar, položaj, uspeh ne postanemo roboti. Ohranimo sočutje, razumevanje in ljubezen v odnosih. Vzemimo si čas za soljudi in jim prisluhnimo. Ne hlastajmo po dobrinah za vsako ceno, raje ostanimo zvesti Bogu. Precenimo, kaj nam je v življenju najpomembnejše, postavimo si prioritete, kjer bo Bog na prvem mestu. Ob delu, trudu in prizadevanjih bomo dobili, kar nam pripada, ob tem pa ohranili svoj notranji mir, ljubezen in poštenost.
Še jesti niso utegnili.
Ločimo skrbi zase in skrbi za druge.
Skrb za osnovne potrebe je nujna in neizbežna. Če nas ne bi brigala, bi težko preživeli.
Nevarne so pretirane skrbi in tiste skrbi, pri katerih ne moremo ničesar ukrepati. Starše skrbi ali bo otrok uspešen, ali bo naredil izpit, test; da ne bi padel s kolesom, da se ne bi partner ponesrečil z avtom ... .
Veliko je nepotrebnih skrbi in takšnih skrbi, ki nikomur ne koristijo. Namesto, da sekiramo sebe in druge, poprosimo, molimo in predajmo skrbi Bogu, ki nas bo napolnil z občutkom miru.
Tudi pretirana skrb zase ni Bogu všečna. Kdor živi samo za svoj dober izgled in svoje počutje nima prav zapolnjenega življenja.
Zato dajajmo ljudem okoli sebe ljubezen, toplino in dobroto. Ne postanimo egoistični roboti, ki delajo vedno le sebi v prid.
Skrb za druge je dobrodošla, a le v mejah, ko ljudem pomagamo, da lažje in boljše zaživijo. Nevarne pa so skrbi, ki jih nalagamo drugim in jim z njimi visimo nenehno nad njihovimi pleči.
Poznamo pretirane skrbi staršev nad otroki, žen nad možmi ali obratno.
Pretirane skrbi prežete s strahom predajmo Bogu!
Kdor Bogu zaupa, takšnih skrbi ne pozna.
