Mr 3, 1-6
Zakrknjeno srce
Tam je bil človek, ki je imel suho roko. Prežali so na Jezusa, ali ga bo ozdravil v soboto, da bi ga tožili. Tedaj je rekel možu s suho roko: Vstani in stopi v sredo! Njim pa je rekel: Ali se sme v soboto delati dobro ali zlo, življenje rešiti ali uničiti? Ti pa so molčali. Jezno jih je premeril z očmi in žalosten nad zakrknjenostjo njihovih src rekel človeku: Iztegni roko! Iztegnil jo je in roka je bila ozdravljena.
Zakrknjeno srce
O. ti farizeji. Mislijo, da so pobožni, da služijo Bogu. Pa se motijo. Bog stoji pred njimi. Pa Ga ne vidijo. Ne spoznajo. Boga nadzorujejo. Ko se človek povzpne nad Boga, je logično, da se srce zakrkne. Bojmo se lastne arogantnosti, samozadostnosti, samovšečnosti, preponosnosti, pohlepnosti. Vse to prihaja od zla. Bodimo ponižni!
Zakrknjeno srce
Ponižen človek se na vsakem koraku zaveda svoje grešnosti, nagnjenosti k njej in svoje majhnosti. Se nikoli ne postavlja. Druge ne zaničuje. Se ne hvali, sebe ne poveličuje. Ljudje lahko s svojo prizadevnostjo, z odgovornostjo in s trudom dosežemo številne zastavljene cilje. A ne smemo zaspati na lovorikah svojega dela in si nehati prizadevati za življenje po Božjih vrednotah. Če v svojih dosežkih vidimo le sebe in se ne zavedamo, da brez Božje pomoči ne bi bilo nič, ne ostajamo v Božji luči. Smo sami. Zidamo babilonski stolp. Visok. Na koncu se zruši sam vase. Kot naša civilizacija, ki gradi brez Boga.
Zakrknjeno srce
Majhnost in omejenost človeškega uma nikoli ne more doseči Božjega uma. Zato se človek nima s čim postavljati. Lahko smo Bogu hvaležni za vse, kar smo dosegli in kar imamo. Spomnimo se Joba. Tarna, pritožuje se Bogu. Zakaj mora on, pravični človek trpeti? To ni pošteno! To ni prav! Vsa Jobova knjiga je velika učna ura o človeku, ki meni, da trpi po krivici. Bog mu na koncu odgovori: Si bil ti zraven,ko sem ustvarjal svet? Ne poznaš vseh zakonitosti vesolja. Še veliko boš moral spoznati, da boš doumel. Ne sodi. Job spoznava veličino Boga. Skrivnostnost Boga. Zahteve življenja. In ponižno sprejme svoje trpljenje. V veri. V zaupanju. Gospod, jaz ne vem. Verujem, da Ti veš!
Ponižnost ne sme biti lažna in narejena. Pristna ponižnost se kaže v dejanjih. Človek mora znati poslušati manj sposobne in jih spoštovati. Ponižni človek ne zaničuje in ne obravnava kot manjvredno vse okrog sebe. Veseli se vsakega dosežka. Sprejema priznanja. Je ponosen nad narejenim. Ne dovoljuje pa prevzetnosti, ošabnosti in večvrednosti.
Zakrknjeno srce
Molimo: Gospod, naj ne pripisujemo sebi ničesar, ker je vse Tvoj dar. Naj spoštujemo vsakega človeka in vsak trud. Naj ne zakrkne naše srce. Če zakrkne naše srce, Te prosimo, Ti ga omehčaj. Amen.
