Učil jih je.

Jezus je hodil iz kraja v kraj in učil. Judje so strmeli nad njegovim naukom, kajti učil jih je kakor nekdo, ki ima oblast. V besedah je bila moč. V besedah je bila resnica. Njegove besede so imele sporočilo. Zato so se dotikale src.

Tudi hudi duhovi so prepoznavali Jezusovo svetost. Hudi duh prepozna svojo šibkost pred Jezusovo močjo. Pokoren je in se umakne. Jezusova svetost je močnejša od vsake moči zla.

Učil jih je. Besede, besede, besede... Koliko besed izgovorimo vsak dan. Lahke, prazne, lažne. Besede brez moči in sporočila. Besede, ki širijo laž, blatijo, ranijo, ponižajo in razvrednotijo.

Gospod nas je učil, naj se misli, besede in dejanja skladajo. Potrebno je združiti vse troje, eno brez drugega nima veljave.

Božje zapovedi so se raznesle v vse sfere človeštva. Duh evangelija je del sodobne civilizacije. Krščanstvo ni več ločina, ki živi zelo drugače od drugih nevernih ljudi. Vsem je znano, da ne smemo ubijati, krasti, lagati, varati... Seveda, če je znano, še ne pomeni, da po teh besedah tudi živimo.

Nekatere misli Svetega pisma so prenesene v vse modernejše oblike duhovnega poučevanja. Vsi uporabljajo podobne fraze, govorijo o istih vrednotah: o ljubezni, resnici, miru, spoštovanju...

Učil jih je. Kako ločiti iskrene besede od neiskrenih? Kako zaupati besedam, če ne vemo ali so tudi tako mišljene kot so izgovorjene? Bodo sploh udejanjene? Niti tistim, ki se imajo za verne, ne moremo slepo verjeti. Ni pravih zunanjih meril, komu zaupati.

Preveč je leporečja, ki stremi k doseganju koristoljubnih ciljev; praznega besedičenja, ki vodi v pasti zla; zakrivanja resnic z rabo svetopisemskih besed. Preveč je nevednosti in manipulacij. Kako naj se človek znajde v krogu vseh teh besed?

Učil jih je. Delujmo drugače! Govorimo, kar mislimo. Če ne želimo povedati, molčimo. Mnogorkrat bo tako bolje. Bodimo pazljivi pri izbiri besed. Božja zapoved: €œNe pričaj po krivem,€ še vedno velja. Pomembna je za sobivanje. Ne pozabimo pri spovedi očistiti srca tudi tega greha. Sklenimo, da bomo govorili samo resnične besede. In kar govorimo, tudi udejanimo!

Jezus jih je učil. Zaupajmo samo sebi in Bogu, razodeti Resnici. Samo na Njega se lahko vedno naslonimo. Pri ljudeh pa bodimo previdni! Ne zaupamo slepo lahko obljubljenim besedam. Vemo, kako težko sami udejanimo svoje besede. Kako naj to pričakujemo od drugih? Nikoli ne vemo, kdaj se zlo vmeša v namene človeka.

Prosimo za milost, da bi vse besede udejanili. Da bi besede bile proste vsake laži in namenov zla. Prosimo, da naše besede dobijo Božjo moč, Da bi bile odsev Resnice, ki se razodeva.