Reke ljubezni in usmiljenja.
Jezus je zagledal veliko množico. Ljudje so se mu zasmilili, ker so bili kakor ovce, ki nimajo pastirja. Učil jih je do večera. Pozno je bilo in ljudje so bili lačni. Jezus je pet hlebov in dve ribi pomnožil in nahranil vso množico. In še je ostalo. Bilo je pet tisoč mož.
Ljudje so bili utrujeni in lačni. In Jezus jih je nahranil. Telesna hrana je podoba hrane za dušo.
Reke ljubezni in usmiljenja.
Hrana je sveta evharistija, Jezusovo ponovno darovanje za vse nas. V vsaki maši se ponavlja dejanje odrešitve in izročitve. Jezus se nenehno daje na oltarjih sveta, ko použivamo Njegovo telo in pijemo Njegovo kri.
V vsej polnosti je Jezus prisoten v spremenjenem kruhu in vinu. Z nami. Pred našimi očmi. Ko duhovnik dvigne hostijo, je pri vsaki maši trenutek adoracije. Zazrti smo Vanj. On je pred nami, za nas, za ves svet.
To je svet trenutek. Trenutek velike tišine. Zbranosti. Uzrtosti. Gospod, Ti si med svojim zbeganim ljudstvom. Ti si, naš Gospod in Bog.
Nebesa se približajo in odpro nad oltarjem svetega hrama. Milost Svetega Očeta je nad vsemi. Jezusovo telo je razpeto pred nami. In iz njega tečejo reke ljubezni in usmiljenja.
Sveti Duh se izliva v naša srca in Sveta Mati nas prinaša pod Sveti križ na katerem se daruje Sin in prosi za nas. Zbori nebeških angelov so zbrani okoli Jezusa, Ga molijo in časte.
Nikjer nam ni dano prejeti večjih milosti, kot pri Sveti evharistiji. Zato ne zapuščajmo Svetih hramov in ne prezirajmo tega daru. Tu prejemamo resnično nebeško hrano.
V sveti hram pa vstopamo pripravljeni. Ob vhodu v cerkev nas čaka blagoslovljena voda. Da se pokrižamo. Prosimo za Božje varstvo. Da pokropimo prostor in ga ohranjamo v svetosti.
Kjer je prisotno zlo, Gospod ne vstopi. Zato so nas stari kateheti učili, da je potrebno skrbeti za čistost in Svetost svojih src. Tudi Božjih hramov. Blagor čistim v srcu, ti bodo napolnjeni z reko ljubezni in usmiljenja.
Skrbimo za svoje duhovnike. Preizkušenj zanje ne manjka. Molimo zanje, ker so še bolj na udaru. Vsako občestvo naj vsak dan moli za svojega duhovnika. Da ne izgubi Svete mašne daritve in vsega duhovnega bogastva, ki prihaja z njo. Brez milosti evharistije bi ves svet utonil v brezno teme.
Reke ljubezni in usmiljenja tečejo med vsako sveto mašo. Nastavimo svojo dlan, v ponižnosti in odprtosti. Da se nateče v dlan srca vsa Kristusova ljubezen in milost, ki nam je namenjena.
