Zdrav življenjski slog Avtor: Silvo Šinkovec Objavljeno v reviji Vzgoja, št. 43, september 2009

Kaj je zdravje in kaj zdravo življenje? Kaj je zdrav življenjski slog? Tema je zanimiva za vse, posebno pa za šole, ki oblikujejo vzgojni načrt, saj je od razumevanja življenja odvisno, kaj vzgojni načrti vsebujejo.

Duševno zdravje Ko je bil dr. William Glasser pred nekaj leti na Rogli, je postregel s svojim opisom duševnega zdravja. Opis vključuje predvsem medosebne odnose, odsotnost psihosomatskih znakov, sproščenost, ustvarjalnost in sprejemanje nesrečnih časov. Preberimo ga. "Duševno zdravi ste, če ste radi in uživate v družbi večine ljudi, ki jih poznate, posebno še s pomembnimi osebami, kot so družinski člani, spolni partnerji in prijatelji. Večinoma ste srečni in povsem pripravljeni pomagati članom družine, prijateljem, kolegom, ki potrebujejo pomoč. Živite tako, da je čim manj napetosti, veliko se smejite. Redko imate glavobole ali kako drugače trpite, kar vse drugi ljudje pogosto sprejemajo kot neizogiben del življenja. Uživate življenje in nimate težav s tem, da so drugi ljudje drugačni od vas. Zadnje, kar vam pade na misel, je, da bi koga kritizirali ali ga poskušali spreminjati. Če se s kom ne strinjate, poskušate rešiti zadevo; če se ne da, odidete, preden nastopi prerekanje in se težave povečajo. Ustvarjalni ste v vsem, česar se lotite, in uživate v tem bolj, kot ste pričakovali. Tudi v zelo težkih okoliščinah, ko ste nesrečni (saj nihče ne more biti ves čas srečen), veste, zakaj se je to zgodilo, in ukrepate. Lahko ste tudi telesno prizadeti, pa kljub temu izpolnjujete zgoraj navedene pogoje duševnega zdravja."

Kaj ni zdravo? Tony Humphreys za izhodišče zdrave osebnosti postavi zdrav občutek lastne vrednosti oziroma samospoštovanje. Kdor ima oblikovan zdrav občutek za lastno vrednost, razvija zdrav življenjski slog, ljudje z nizkim samospoštovanjem pa razvijajo nezdrav življenjski slog. Oblike nezdravega življenjskega sloga so številne: nenehno se vam mudi; prenajedate se; premalo jeste; jeste med potjo; pijete preveč alkohola; odvisni ste od zdravil (pomirjevala, uspavalne tablete, antidepresivi ...), mamil, spolnosti, iger na srečo; do drugih ste agresivni; se ne uprete, ko vas drugi izkoriščajo ali nadlegujejo; hkrati skušate delati več stvari; manipulirate; redko rečete 'ne', kadar vas kdo kaj prosi; zelo redko ali pa sploh nikoli ne zaprosite za pomoč; niste previdni (na cesti); za družino imate zelo malo časa; nimate časa zase; zelo malo se družite z drugimi ali pa sploh ne; menite, da mora biti vse narejeno popolno; imate zelo malo prostega časa ali pa sploh ne; ne razgibavate se; ne pazite na svojo lastnino ali lastnino drugih; preutrujeni ste; živite v prihodnosti ali v preteklosti; prepirljivi ste; nenehno ste zaskrbljeni. Na seminarju za šolsko zbornico so se učitelji v delovni skupini pogovarjali o nezdravem življenjskem slogu. Ob poročanju na plenumu so izjavili, da so vsi padli na izpitu. Razlogov je dovolj, da se temi bolj posvetimo.

Večplastnost življenja Smoter vzgoje je celostno razvita osebnost. To vključuje telo, čustva, kognicijo, medosebne odnose, delo in ustvarjalnost, skupnost in duhovnost. Harmonija vseh področij zagotavljata zdrav življenjski slog. Notranji dialog ustvarja povezanost področij in ustvarja poenosteno osebnost.

Dialog s telesom. Telesni jaz je sestavni del osebnosti, zato je pomembno, da preverimo svoj odnos do telesa. Ga sprejemamo ali ga zavračamo? Smo z njim zadovoljni ali bi ga radi ves čas popravljali? Če nismo zadovoljni, bomo zlahka plen številnih 'prodajalcev zdravja', ki vsak dan ponujajo nove storitve (gibanje, prehranjevanje, stik z naravo, sproščanje, moda itd.). Vse zato, ker ne verjamemo sebi, ampak si predstavljamo, da nas bodo njihovi predlogi rešili neprijetnega občutka, ki ga imamo do svojega telesa. Od teh ponudb postanemo odvisni. Telesni izgled določajo geni in naše izkušnje. Na debelost in suhost vplivajo prehranjevanje in gibanje, pa tudi čustva. V podzavesti nakopičena čustva (npr. sram, jeza, strah, krivda) odločilno vplivajo na to, kako ravnamo s svojim telesom. Zato zunanje spremembe (prehranjevalne navade, gibanje) pogosto niso dovolj; raziskati moramo povezanost zunanjega izgleda s čustvi in samospoštovanjem ter poskrbeti za potrebne spremembe.

Dialog s čustvi. Čustva so informacije o nas in našem doživljanju okolja. Povedo nam, katere potrebe so središčnega pomena, katera pričakovanja niso izpolnjena, kateri odnosi nam veliko pomenijo itd. Če potrebe niso zadovoljene v meri, kot si to predstavljamo, ponavadi razvijemo obrambno vedenje, kar onemogoča, da bi iskreno sporočali, kar doživljamo. Zapletemo se v začarani krog. Dokler ne uvidimo povezav med vedenjem, mislimi, čustvi, nezadovoljenimi potrebami in željami, ne pridemo iz začaranega kroga, le še bolj se trudimo in izpopolnjujemo svojo masko oz. obrambno vedenje. Čustva so učitelji, ki nas usmerjajo na prava področja osebnega življenja.

Dialog z osebami. V medosebnih odnosih se rojeva osebnost. Otrok je tesno povezan s svojo mamo in že v času nosečnosti čuti njeno razpoloženje, veselje in težave. Ko se rodi, ponovno doživi zaželenost ali nezaželenost. Ti občutki se globoko vtisnejo v čustveni spomin in ga spremljajo vse življenje. Zato nekateri ljudje doživljajo odnose kot nekaj prijetnega, drugi pa v odnosu najprej čutijo strah in nezaupanje. Vsaka pozitivna izkušnja nas obogati in prinese občutek varnosti, sprejetosti, veselja in miru, negativna izkušnja pa občutek nesprejetosti, nezaželenosti, izkoriščenosti, manipulacije, zlorabe ipd. Za zdrav življenjski slog je pomembno, da preverimo svoje odnose. Imamo dovolj časa za ljudi, ki jih imamo radi in nam veliko pomenijo? To so naši najpomembnejši odnosi. V njih lahko počivamo, dobivamo moč in toplino, navdih in polet. Kaj pa odnosi, ki izčrpavajo, utesnjujejo, omejujejo ali celo zlorabljajo in ponižujejo? Včasih je prav, da kakšen odnos zaključimo; drugič moramo poskrbeti, da se zavarujemo pred izkoriščanjem, manipulacijo ali zlorabo. Kot vsak človek smo tudi mi vredni spoštovanja. Zdrav življenjski slog torej pomeni tudi to, da ustvarjamo pogoje, v katerih smo spoštovani, in da poskrbimo za potrebno varnost. Ne moremo ljubiti drugih, če sebe ne ljubimo; ne moremo se veseliti drugih, če se ne veselimo sebe; ne moremo zavarovati drugih, če sebe ne znamo zavarovati pred nevarnostjo. Notranji dialog z osebami preverja, ali so ti odnosi zdravi. Nas bogatijo ali hromijo? Iz tega razberemo, kaj je treba negovati, kaj opustiti, kaj prečistiti in kaj zavarovati.

Dialog z vedenjem. Navada (habitus, obleka) ustvarja utečene vzorce vedenja. Vsak dan delamo stvari, ker smo jih navajeni. Vedenje izraža naše notranje motivacije (potrebe, čustva, misli, želje). Razvijemo slabe navade, ki jim rečemo tudi razvade. S temi uzakonimo slab življenjski slog, ki ga je opisal npr. Humphreys. Ko spremenimo navado, spremenimo tudi svoje razmišljanje o sebi. Včasih se soočimo s svojimi skritimi nerealnimi pričakovanji ter jih prilagodimo realnim možnostim. Človek, ki razvije zdrave navade in rituale v svojem vsakdanjem, tedenskem in mesečnem ritmu, vključuje vse dejavnosti, ki izražajo bistveni del osebnega življenjskega creda, vrednot in stališč.

Dialog z delom. Pomemben del zdravega življenja je tudi ustvarjalnost. Smutz je trdil, da je nevroza blokirana ustvarjalnost. Človek bi rad ustvarjal, pa ne more. Čuti blokado, frustracijo, nesmiselnost življenja. Takoj, ko se more zavzeti za stvar, v katero verjame, in dejavnost steče, se čuti 'v svoji koži', življenje dobi pomen in smer. Biti v stiku s svojo ustvarjalno možnostjo je pomembno za zdravje in srečo, za zadovoljstvo. Poznati svoje talente, razvijati zmožnosti in ustvarjati pogoje za ustvarjalne trenutke je bistveno za vsakega človeka. Življenjsko zadovoljstvo je tesno povezano z zavzetostjo. Človek, ki se nečemu posveča, ve, da je na pravem mestu. Lahko je naporno, a je osrečujoče. Več napora vlagamo v dejavnosti, v katere smo prepričani, večje zadoščenje čutimo, bolj nas delo ali zavzetost osrečujeta. Lenoba ne prinaša sreče. Manj napora ko vlagamo v šolsko delo, šport, skupnost, poklic, službo ali duhovnost, manj smo zadovoljni. Rezultati sami po sebi ne štejejo, osrečujeta napor in zavzetost.

Dialog s sanjami. Zdrava osebnost ima tudi nek dostop do podzavestnih informacij. Sanje, intuicija, simbolni svet, domišljija ga povezujejo s potrebnimi informacijami, ko gre za smisel življenja, za ustvarjanje in za odnose. Trpeča podzavest neprestano sproža frustracije in more, blokade v pretoku misli in čustev. Če se to dogaja, se moramo povezati z njo ter se naučiti, kaj sporoča in kam nas vodi. V podzavesti pa se razkrivajo tudi intuicija, možnosti, ustvarjalnost in presežnost. Zato je svet metafore, simbola, sanj in domišljije pogosto povezan z notranjimi vsebinami, ki dajejo življenju smer in slog. Oseba, ki je v stiku s to globino, je ponavadi ustvarjalna in ima jasno identiteto.

Dialog s skupnostjo. Sto let že razmišljamo s Freudom, da je človekov nadjaz predvsem pokora, ki posameznika omejuje. V marsičem res. Od tu izvira prepričanje, da je družba človeku predvsem grožnja, ki ga omejuje. Iz tega prepričanja sledijo trditve, da je vsaka vzgoja nevarna indoktrinacija. Toda to je zmotno prepričanje. Vsak človek ima potrebo po tem, da oblikuje lastno identiteto, da se čuti resnično 'v svoji koži'. Oblikovanje lastne osebnosti poteka tudi preko izkušnje pripadnosti. Ko pripadamo skupnosti, ob drugih spoznavamo vrednote, sanjamo s podobnimi ljudmi, odkrivamo talente in možnosti delovanja. Ob drugih v skupnosti spoznavamo sebe, oblikujemo jezik in sposobnost sporočanja, oblikujemo svoje miselne in čustvene vzorce. Svojo individualnost odkrivamo ob izkušnji pripadnosti in ob tem razvijamo lastno vizijo življenja. Človek, ki ne oblikuje identitete, je nagnjen k podrejanju. V sebi doživlja več negotovosti in ima večjo potrebo po opiraju na druge. Postane odvisen. Ko pa se podre oporna točka, ki je v drugih, se mu podre svet in smisel življenja. Človek z oblikovano lastno identiteto je manj nagnjen k odvisnostim, v sebi je bolj gotov ter lahko z veseljem in svobodno sodeluje. Notranji dialog s skupnostjo človeka torej umešča na pravo mesto, da živi svojo individualnost, ustvarjalnost in zavzetost.

V območju duha Ob koncu se moramo ozreti tudi v naše bivanjsko dno. Tam srečamo svojega duha, notranjo sposobnost, ki nas povezuje s smislom bivanja, z odkrivanjem resnice in dobrote, doživljanjem lepega in svetega. Duh v nas je v 'srce zapisan zakon', ki zna ločevati dobro od hudega, pravilno od nepravilnega. To je skrita kamrica, ki jo je Cankar dobro poznal, notranja vratca, ki vodijo v notranji prostor, v podzemno kapelo, v sveti notranji prostor, ki čuti bistvo življenja. Ko smo v stiku s svojim duhom, prepoznamo, ali smo na pravi poti in ali živimo svoje življenjsko poslanstvo. Zdrav življenjski slog torej vključuje tudi razsežnost duha. Če izgubimo stik z duhom v sebi, se pričnemo ukvarjati z mnoštvom informacij in dejavnosti, ki pa niso bivanjsko povezane, ne vodijo v poenotenost, ampak v razpršenost na mnoštvo stvari in zato ne prinašajo notranje sreče. Jasno je, da ni idealnih pogojev in dokončnih spoznanj. Ves čas smo na poti, rastemo in zorimo €“ skozi preizkušnje in bolečino, skozi nevednost in zmoto. Pomembno pa je, da iščemo. Polnost spoznanja in polnost razumevanja šele pride.

Literatura in viri: Glasser, William (2006): Duševno zdravje €“ problem javnega zdravja. Ljubljana: Društvo za realitetno terapijo Slovenije. Humphreys, Tony (2002): Otrok in samozavest. Ljubljana: Mladinska knjiga. Progoff, Ira (1992): At a Journal Workshop. New York. Šinkovec, Silvo (1996): Ego funkcija €“ avtonomno ravnanje z vidika vrednot. V: Vzgoja, vrednote, cilji (zbornik). Ljubljana: Družina, str. 86-106. http://silvo-sinkovec.rkc.si/

Smoter vzgoje je celostno razvita osebnost. To vključuje telo, čustva, kognicije, medosebne odnose, delo in ustvarjalnost, skupnost in duhovnost.

Duh v nas je v 'srce zapisan zakon', ki zna ločevati dobro od hudega, pravilno od nepravilnega.