Avtor: Silvo Šinkovec Objavljeno v reviji Vzgoja, št. 37, marec 2008

Mladi imajo zgodnje spolne odnose zaradi različnih motivov: iz ljubezni, radovednosti, neobvladanja spolnega impulza, pritiska medijev, negotovosti zaradi spolne identitete, želje po obvladovanju, iz jeze in agresije itd.

Zakaj prezgodnji spolni odnosi? Raziskava HBSC Slovenija 2006, ki jo je izvedel Inštitut za varovanje zdravja RS, poroča, da ima 23 % osnovnošolcev (29,5 % fantov in 17 % deklet) že izkušnjo spolnih odnosov. Podatki sami po sebi še ne povedo nič o motivih, ki pa so bistveni za razumevanje vedenja mladih. Mladi pogosto mislijo, da imajo spolne odnose predvsem zaradi ljubezni. Vemo pa, da imajo spolne odnose zaradi radovednosti, radi bi spoznali spolnost in doživeli spolno ugodje. Soočajo se s spolnim nagonom (hormoni, kemija), ki jih žene. Spolni impulz je težko obvladljiv, posebno v času, ko še nimajo oblikovane lastne identitete. Poleg negotovosti, ki jo doživljajo zaradi razvojnega obdobja, nanje pritiskajo sporočila mnogih medijev, da je spolnost vedno nekaj dobrega in višek sreče, da je spolnost isto kot ljubezen in so 'nenormalni', če še nimajo te izkušnje. Ta družbeni pritisk deluje v obratni smeri, kot je tiranijo nadjaza (superego) opisal Freud. A večina mladih si želi najprej ljubezni in ne spolnosti. Spolni odnos je lahko lepa govorica ljubezni. Pogosto pa postane govorica nečesa povsem drugega.

Nespolne motivacije Mladi sprejmejo prezgodnje spolne odnose zaradi različnih nespolnih motivacij. Ti motivi izvirajo iz okoliščin in iz njihove osebnosti (neke osebne nespolne potrebe). Naj omenim nekatere. Včasih je to želja oditi iz družine. Če je npr. oče alkoholik, hčerka, ki ob njem trpi zaradi fizičnega in psihičnega nasilja, nadlegovanja in občutka sramu, želi čim prej od doma. Prvi moški, ki ji pokaže pozornost in obeta boljšo prihodnost, ji predstavlja priložnost rešitve za njene težave. Tak moški ponavadi želi od nje spolni odnos. Dekle to situacijo lahko razume kot dobro priložnost, da zanosi in tako dobi dovolj velik razlog, da gre s tem človekom od doma. S takim vedenjem si ponavadi nakoplje še več težav. Drugi tak razlog je iskanje identitete. Mladi želijo potrditi svojo ženskost oziroma moškost. Dokler se v duševnem razvoju spolna identiteta ne oblikuje dovolj jasno, mladi doživljajo negotovost. Občutke negotovosti in tesnobe zaradi nejasne identitete želijo premostiti z izkušnjo heterogenega spolnega odnosa. Tretji razlog za zgodnjo spolno aktivnost lahko predstavlja latentna psihična bolezen. Pri razvoju nekaterih psihičnih bolezni obrambni mehanizmi popustijo, zato je impulzivnost močnejša in je oseba ne zmore zadrževati. Tako se nekateri mladi hitro znajdejo v promiskuitetnih odnosih in begajo iz odnosa v odnos. Spolni impulz je močnejši in mladi izgubljajo potrebno razdaljo. Ponavadi izgubljajo svoje dostojanstvo, težko gradijo izkušnjo zaupanja in trajne odnose. Lahko postanejo žrtve zlorab in manipulacij. Četrti razlog je agresija. Spolni odnos izraža tudi maščevalnost. Najbolj očitno se izrazi v vojnah, ko agresorska vojska uporablja množično posiljevanje kot orožje, da poniža nasprotnika. Žal je tudi v partnerskih odnosih lahko veliko nasilja. Žalostne so zgodbe, ko zakonci spolno zlorabljajo svoje partnerje. Vsako vsiljevanje spolnosti je spolno nasilje, ki pušča hude posledice. Ponavadi je to zelo nizko samospoštovanje in čustva sramu, jeze in krivde. To predstavlja veliko oviro za nadaljnji osebnostni razvoj. Oseba zavrača sebe, sovraži svoje telo, posebno spolne znake, kajti prav te doživlja kot 'krive', da je utrpela nasilje. Taka oseba se rada kaznuje; včasih s hujšanjem, drugič s prenajedanjem, z zanemarjanjem osebne higiene, opušča priložnosti za napredovanje, spolnega življenja ne more sprejeti za svojega in ga odriva (zanika) ali postane spolno zasvojena. Peti razlog je iskanje infantilne ljubezni. Razvajeni otroci dobijo vse, ne da bi se morali za to truditi. Ko odrastejo, še vedno pričakujejo hitro zadovoljitev svojih potreb, ne da bi sprejeli odgovornost za svoja dejanja. Take osebe težko zgradijo trajni partnerski odnos zaupanja in ljubezni.

Zasvojenost Zakaj so spolnost in druge potrebe med seboj povezane? Spolnost ima obrambno vlogo, služi kot razbremenitev tesnobe (skupek skritih čustev in potreb). Obrambni mehanizem pozunanjenja (acting out) sprosti trenutno notranjo napetost. Oseba boleča potlačena čustva pozunanji preko določene aktivnosti, jih sprosti (pozunanji) in doživi trenutno razbremenitev. S tem pa ne razreši vira napetosti ali problema. Problem ostaja skrit zavesti, zato tudi nerešen in nerazrešljiv. Oseba zato ponavlja (mnogokrat in nehoteno) ista dejanja, da se trenutno razbremeni (skrite potrebe po dominaciji, agresiji, zaradi negotovosti, strahu, občutka ogroženosti), ostaja pa ujeta v začaran krog. Takšna spolna aktivnost pogosto deluje podobno kot druge oblike zasvojenosti (alkoholizem, droga, igre na srečo). Oseba, ki uporablja pozunanjenje (acting out), vedno spregleda dušo, drugo osebo vidi le kot telo in priložnost za telesno zadovoljitev; ne pozna ljubezni. Sodobni spolno svobodni svet je razvil mnogo oblik spolnih zasvojenosti. Po eni strani ponudniki spolnih storitev, pornografije €Ś ponujajo užitek in srečo, po drugi strani pa uporabniki drsijo v vse hujšo odvisnost. Za tem se skrivajo velike osebne drame. Danes spolno zasvojenost podpira družba, podpirajo jo vrstniki. Žrtve pa so vse bolj osamljene in nemočne, potopljene v začarani krog odvisnosti, sramu in občutka nevrednosti (Carnes, 107€“112).

Zakaj odložiti spolno aktivnost? Obstaja več razlogov za vzdržnost: zdravstveni, čustveni, obrambni, karierni, asketski, verski. Pri zdravstvenem gre za preprečevanje nevarnosti spolnih bolezni, nevarnosti okužbe z virusom HIV. Ko se nas loti bolezen, začnemo ceniti zdravje. Zdravljenje je dolgotrajno, pogosto neuspešno. Cena je visoka. V Afriki je prišlo do prave katastrofe, saj je odstotek okuženih oseb z aidsom zelo visok. Spolnost v družbi ni več kontrolirana, lahko rečemo, da je 'ušla z vajeti' in tako postala problematična. Bolezen opozarja, da moramo več storiti za preventivo. Zadnja leta na mednarodnih posvetih opozarjajo na tri stopnje: prva je vzdržnost, druga zvestoba, tretja kondomi. Kdor more, naj živi vzdržno, dokler si ne ustvari varnega in zadovoljujočega partnerskega odnosa. Kdor prične s spolno aktivnostjo, naj bo zvest svojemu partnerju. V zvestobi bo lahko zadovoljil večino svojih potreb in se izognil neželeni negotovosti in nevarnostim. Kondome priporočajo le tistim, ki ne zmorejo kontrolirati svojega impulza. Zato je treba pri preventivi, pri spolni vzgoji veliko več časa in energije posvetiti poučevanju o ljubezni, zdravem partnerstvu in smiselni spolnosti. Mlade je treba opozoriti tudi na nespolne motivacije za spolne odnose, kajti le tako bodo bolje razumeli vedenje in načrtovali svoje življenje. Za določenimi spolnimi navadami se skrivajo velike pasti osebnostnega in telesnega razvoja.

Posledice Spolni odnos ni samo stvar telesa, vedno ga spremljajo globoka čustva, saj se spolnost dotika celotne človekove osebnosti. Kadar pričakovanja v odnosu niso izpolnjena, smo prizadeti, pogosto jezni. Z mladimi se moramo pogovarjati tudi o negativnih posledicah spolnega odnosa. Čustva, ki so jih pustili taki odnosi, so pomembna. Koliko mladih se lahko o njih iskreno pogovori? Predvidevam, da mnogi, ki ostanejo po prvih spolnih izkušnjah prizadeti, ostanejo zelo sami s svojim doživljanjem. Veliko so si obetali od takega odnosa, zgodilo se je nekaj drugega. V okolju, ki spolnost zahteva, se je težko iskreno pogovoriti tudi o neželenih posledicah takega vedenja, zato izkušnja ostaja skrita, tabu tema. Iskren pogovor pa v veliki meri onemogočajo še občutki sramu. Spolni odnos pomeni veliko intimnost, razkritje ene osebe pred drugo. Ko se partnerski odnos konča, lahko oseba doživlja ponižanje. Nekomu se je zaupala in ta je zaupanje izrabil. Če bi bilo mogoče, bi se oseba vrnila v stanje pred razkritjem. Občutek razkritosti pred nekom, ki ji ne zaupa več, poraja strah, da je ta oseba ne bi izdala, razkrila, osmešila. Včasih se to tudi zgodi. Kako naj najstniki nosijo težo odgovornega odnosa, ko pa imajo s seboj še vse preveč dela? Mladi razkrivajo intimne stvari drugim in s tem ponižajo svojega bivšega partnerja. To rani in prebudi jezo. Včasih se jeza obrne navzven, na drugega, včasih navznoter, v kaznovanje samega sebe in samouničevanje. Terapevti, ki se ukvarjajo z zasvojenostmi, med vzroki pogosto najdejo slabe (neželene) spolne izkušnje. Take izkušnje razvijajo nizko samospoštovanje, občutke sramu, jeze in krivde, kar je za razvoj osebnosti zelo neugodno. Osebe razvijejo globoko nezaupanje v nasprotni spol in težko navezujejo sproščene in enakovredne odnose, nekateri si pomagajo z abstinenco, kajti vsak nov poizkus bi lahko prinesel novo bolečino. Nekatere taka izkušnja pahne v anoreksijo, bulimijo, alkoholizem ali drogo, zasvojenost s spolnostjo, včasih pa se razvije depresija. Telesni jaz, ki predstavlja pomemben del pri splošnem občutku lastne vrednosti je prizadet, oseba svoje telo sovraži, le-to se ji gnusi, zavrača ga, ga ne sprejema, kar predstavlja slabo popotnico za življenje.

Kaj to pomeni za vzgojo Pomemben del spolne vzgoje je, da mladim povemo, kakšna je razlika med ljubeznijo in spolnostjo. O spolnosti mladim spregovorimo odkrito in natančno. Skušajmo jim zares prisluhniti, da bodo lahko zaupali tiste občutke, ki se jih sramujejo in o katerih jih je strah govoriti. Mlade je treba seznaniti tudi z nespolnimi motivacijami za spolne odnose. Moralne vrednote navsezadnje le niso prazna izmišljotina. Tako bodo bolje poznali sebe, pridobili večjo gotovost ter lažje in dobro izbirali na razpotjih. Povedati jim moramo, da je njihovo telo, oni sami in njihovo življenje vredno mnogo več kot le trenutek zabave, ne glede na posledice. Vredni so lepih, trajnih, resnično ljubečih odnosov. Vredni so polnega zaupanja in spoštovanja. Takšni odnosi jih bodo osrečili.

Literatura: Carnes, J. Patrick (2006): Ne recite temu ljubezen. Pot iz seksualne zasvojenosti. Studio Moderna Storitve, Ljubljana. Friederich, Mary Anna (1970): Motivation for coitus. V: Clinical obstetrics and Gynecology, 3 str. 691€“700. Jeriček, Helena idr. (2007): Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju: HBSC Slovenija 2006. Poročilo o raziskavi. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana.

Spolni odnos ni samo stvar telesa, vedno ga spremljajo globoka čustva, saj se spolnost dotika celotne človekove osebnosti. Kadar pričakovanja v odnosu niso izpolnjena, smo prizadeti, pogosto jezni. Z mladimi se moramo pogovarjati tudi o negativnih posledicah spolnega odnosa. Čustva, ki so jih pustili taki odnosi, so pomembna.