Šola pripravlja na življenje

Avtor: Silvo Šinkovec Objavljeno v reviji Vzgoja, št. 34, junij 2007

Eno od pomembnih stebrov Unescove vizije šole za 21. stoletje je tudi učiti se, da bi znali delati. Ob tem avtorji dokumenta trdijo, da sodobni poklici zahtevajo ne samo spretnost za posamezno delo, ampak tudi usposobljenost. S tem mislijo na: spretnosti v strogem pomenu besede, ki jih pridobimo s tehničnim in poklicnim usposabljanjem, socialno obnašanje, sposobnost skupinskega dela, ustvarjalne pobude, pripravljenost sprejeti tveganje, osebno predanost delu, sposobnost sporazumevanja, sodelovanja z drugimi, sposobnost preprečevanja in reševanja konfliktov in sporov. Kaj pa o tem pravijo uspešni ljudje iz prakse, in sicer: v Gorenju, Krki in Trimu?

Od sedemdesetih let dalje je v teoriji in praksi uspešnih podjetij na prvem mestu človek. Zato govorimo o človeških virih in ne več samo o naravnih virih, o človeškem kapitalu, ne več samo o denarnem kapitalu. "V poslovnem svetu je za uspeh najpomembnejši človek s svojimi idejami, znanjem, veščinami in modrostjo. Samo človek lahko ustvarja novo vrednost," pravi ga. Tatjana Fink iz Trima. "Kar koli ustvarjamo: izdelke, storitve, nove tovarne, nove trge, odkrivamo nove tehnologije, za vsem stoji človek. Ves razvoj je plod njegovih izkušenj, znanja in sposobnosti. Danes je svet globalen in elektronsko povezan, dobrine so dostopne vsem, edina razlika in dodana vrednost je resnično lahko le v človeškem kapitalu. Ta sicer še ni ekonomska kategorija v bilanci stanja, bi pa to po svojem izjemnem pomenu lahko bil," pove g. Franjo Bobinac iz Gorenja. V Krki pa menijo: "Ljudje v sodobnem poslovnem svetu postajajo ključni dejavnik konkurenčnosti in uspešnosti organizacij. To pa zato, ker globalizacija, hiter tehnološki razvoj, informatizacija družbe in neizprosna konkurenca na vseh tržiščih vodijo do tega, da so spremembe neizogibne, vse hitrejše in vse bolj kompleksne, kar zahteva od podjetij izredno fleksibilnost, sposobnost predvidevanja in sposobnost hitrega in ustreznega reagiranja na spremembe. Za organizacije to pomeni nenehno zviševanje kriterijev uspešnosti." Edino človek je sposoben nenehnega učenja, prilagajanja spremembam, fleksibilnosti, kreativnosti, inovativnosti. Vsi drugi viri, na primer kapital, tehnologija €Ś so običajno enako dostopni tudi konkurenci. Tisto, kar je v vsaki organizaciji enkratno in pomeni pomembno razliko od konkurence, je kakovost in znanje ljudi. Intelektualni kapital danes imenujejo tisto, kar ni izraženo v bilancah podjetij, ocenjujejo pa, da ima dva- do trikrat večjo vrednost od otipljive vrednosti, izražene v bilancah. Ne govorimo več o delu, temveč o nalogah: "Današnje organizacije morajo biti hitre, učinkovite in odzivne. Podjetja so organizirana procesno, bolj fleksibilno glede na posamezne naloge, organizirajo se razvojne in projektne skupine, timi za določene naloge, procese. Ne govorimo več o delu, ki ga ima nekdo v podjetju, temveč o nalogah, ker so naloge mnogo bolj dinamična kategorija. Zaradi tega se pojavljajo različne oblike timskega dela. V timih je sproščena velika ustvarjalna energija zaposlenih," je izkušnja Krke.

Kakšna je vloga vodilnih v podjetju glede na spremembe v svetu dela? "Spremembe v strukturi dela, tehnologiji, izobraževanju, vrednotah in pričakovanjih zaposlenih, konkurenčnem in spremenljivem okolju zahtevajo tudi spremembe v managementu. Organizacije so usmerjene navzven v trg, kupce, partnerje in konkurenco, zato poslovanje v sodobnem svetu zahteva drugačne managerske veščine in sposobnosti, pa tudi drugačno filozofijo vodenja. Od kontrole in nadzora se vodenje usmerja v vzpodbudo, razvoj in pooblaščanje. Odnos nižji-višji, ki je še nedavno prevladoval, se spreminja v partnerski odnos, managerji postajajo mentorji in učijo svoje sodelavce samostojnosti in odločanja", pravijo v Krki.

Katere vrednote in osebnostne lastnosti vodijo do uspešnosti v osebnem in poslovnem življenju? "Na prvem mestu bom izpostavil pomen medosebnih stikov. V današnjem času je najpomembnejše, da se ne začnemo odtujevati. Tako kot zasebno tudi v poslovnem svetu ni zelo pomembno le komuniciranje preko e-pošte, faksov in telekonferenc, temveč še kako tudi z osebnim stikom. To velja tudi za ljudi nasploh in želim si, da jih ta elektronska globalna potrošniška družba ne bi prevzela do takšne mere, da bi pozabili na svoje bistvo, notranjost in na osebno komunikacijo. Naslednja lastnost, ki je tudi moje osebno vodilo in vrednota, je poštenost; do sebe in v odnosu do drugih. Za uspeh pa so ključni tudi jasno postavljeni cilji ter vztrajnost in doslednost pri njihovem uresničevanju. Največja napaka oziroma nesprejemljivo ravnanje na tej poti pa je, da včasih kdo 'stopi na človeka', da bi bil centimeter višji." (Franjo Bobinac) "V poslovnem svetu zelo veliko pomenijo vrednote, kot so zaupanje, spoštovanje, zgled, vljudnost, multikulturalnost in še veliko drugih. Pri osebnostnih lastnostih je pomembna ambicioznost, vztrajnost, potrpežljivost, komunikativnost, sistematičnost, natančnost, tolerantnost." (Tatjana Fink) V Krki menijo: "Današnji zaposleni, predvsem tisti z znanjem, ne sprejemajo avtoritete pozicij, ne marajo hierarhije in iščejo predvsem partnerske odnose. Želijo biti aktivni in vplivati na svoje delo. To jim mora organizacija ponuditi, če jih želi privabiti in obdržati. Po drugi strani pa ima tudi organizacija do svojih zaposlenih velika pričakovanja. Zahteva se pripadnost, predvsem predanost delu, pripravljenost na nenehno učenje, sodelovanje, uspešno komuniciranje z drugimi in usmerjenost k ciljem, rezultatom. Vsak se mora zavedati, da je njegovo delo namenjeno uresničevanju ciljev podjetja, ustvarjanju rezultatov na trgu. Danes dober posameznik v podjetju ne pomeni veliko, šele v sodelovanju z drugimi lahko doda vrednost podjetju."

In kaj šola lahko stori pri oblikovanju človeka? Tatjana Fink: "Če bi slovenska osnovna in srednja šola poleg znanja svojim učencem pomagali še pri razvijanju veščin in njihovi osebnostni rasti, bi tako posameznikom pomagala do uspešnejšega in srečnejšega življenja." Franjo Bobinac: "Strinjam se, da ravno osnovna in srednja šola poleg družine naredita največ pri oblikovanju otroka v zrelega človeka. Poleg znanja, ki ga šola razvija, in ki bi moralo biti dovolj konkretno in pregledno, da bi učenci, dijaki lahko imeli boljšo celostno sliko in ne le posamično sliko z detajli, bi morala šola pomagati pri razvoju osebnosti, vzpodbujati inovativnost, radovednost, da si bodo ljudje upali vprašati oziroma povedati, da nečesa ne razumejo, da bodo izražali tudi nasprotna mnenja in da bodo pripravljeni tudi na tveganja." V Krki pa: "Osnovna in srednja šola naj pripravljata mlade na življenje v velikem globalnem svetu. Šola naj jih nauči govoriti več tujih jezikov, sposobnosti komuniciranja in sobivanja z različnimi kulturami. Šola bi morala mlade navajati tudi na uporabo pridobljenega znanja, jih naučiti podjetnosti, proaktivnosti in predvsem načinov uspešnega komuniciranja z drugimi. Mladi bi se morali naučiti več o timskem delu, sodelovanju z drugimi. Nenazadnje pa naj jih šola poleg razumevanja sodobnega sveta, preživetja v nenehnih spremembah in nepredvidljivih razmerah nauči tudi tega, da bodo vedno znali ceniti sebe, svojo domovino, svojo kulturo, da ne bodo nekritično sledili trendom, temveč razmišljali s svojo glavo, obdržali 'zdravo kmečko logiko', ker ima ta še vedno veliko vrednost."

Kje ste vi pridobili največ veščin in si oblikovali stališča, ki vam danes pomagajo pri vašem uspešnem delu? "Učimo se vse življenje in to ni fraza. Če to priznaš, si radoveden in dovolj vztrajen, če te zanimajo ljudje in ne zgolj stvari, si pripravljen srkati iz okolja in od drugih. Pri tem ima vsako obdobje v življenju svoj pomen, še prav posebej pa osnovnošolsko in srednješolsko obdobje v smislu razvoja osebnosti ter univerza in prva leta prakse v podjetju v smislu teoretičnega in strokovnega znanja." (Franjo Bobinac) "Eden od sodelavcev mi je nekoč rekel: 'Pri tebi zelo cenim to, da si izjemno učljiva.' To mi je bilo v veliko čast. To je potrdilo tisto, kar delam vsak dan. Učim se. Od vsakega človeka, s katerim se srečam. Veliko sem se naučila ne samo v šoli, ampak tudi od športnikov, umetnikov, sodelavcev. Več kot imaš znanja in veščin, lažje se odločaš in bolj uspešno delaš. In mnogo bolje razumeš ljudi." (Tatjana Fink)