Objavljeno v brošuri Projekt prostovoljnega dela Človek za druge, 2003
Življenje je lepo, življenje je težko. Življenje nas obdarja s svojimi darovi, sposobnostmi, zmožnostmi. Življenje nas omeji na nekaj majhnih stvari. Ljudje tako različno doživljamo življenje, odvisno od naših izkušenj. Mladost, moč, razposajenost, igrivost, navdušenje, zalet, dobro delo prinašajo veselje. Predvsem veselje srca. Bolezen, preizkušnje, socialna prikrajšanost ali izločenost, etiketiranje, podcenjevanje, poniževanje vseh vrst pa prinašajo občutek teže in nemoči.
Sodobna družba je zelo organizirana. Demokracija naj bi omogočala, da bi čim več ljudi sodelovalo pri upravljanju in odločanju o skupnih ciljih in načrtih, da bi čim več ljudi soustvarjalo skupni dom. Pa je žal vse preveč ljudi izključenih iz političnih pogovorov in odločitev. Politika nima več zaupanja. Zato se v sodobni družbi krepi klic po civilni pobudi, po pobudi državljanov, da sami, poleg političnih in državnih poti, urejajo življenje. Kako dobrodošla je ta pobuda! Človek ni zaspal, ni se predal, ni obupal, ni se umaknil.
Prostovoljstvo pridobiva na vrednosti in pomembnosti zaradi svoje zastonjskosti in pronicljivosti. Prostovoljec je človek za druge, človek, ki zaznava potrebe drugih in na spoštljiv način pristopa, sodeluje, pomaga in ureja. Prostovoljec je človek kulture, duha in demokratičnosti. Prostovoljec ne more biti človek, ki manipulira, ki izigrava, ki uveljavlja sebe ali išče korist zase. Ker ravno s tem izgubi svoje bistvo. Prostovoljstvo je zato korekcija sodobne, v svojem bistvu potrošniške in manipulativne družbe. Je korektiv, je osvobajanje, je klic k resničnim in spoštljivim odnosom.
Z veseljem smo v 11. številki revije Vzgoja objavili svetovno deklaracijo o prostovoljnem delu, ki nagovarja prostovoljce, izziva vlade, sredstva javnega obveščanja, izobraževalne in vzgojne ustanove, cerkve, nevladne organizacije, podjetja, da se zavzamejo, pospešujejo in podpirajo razvoj prostovoljstva. To zares pomeni graditi zdravo družbo.
Kajti prostovoljci vzdržujejo in krepijo človeške vrednote, skupnost, skrbijo za druge, služijo, prestopajo ovire rasnih, nacionalnih, socialnih in drugih razlik in predsodkov, razvijajo svoje sposobnosti in veščine, omogočajo drugim, da sodelujejo pri reševanju svojih stisk in tako postajajo bolj samostojni, učijo se odgovornosti, imajo možnost dodatnega izobraževanja, pridobivanja izkušenj in veščin.
Prostovoljstvo je radost, da smo ljudje, hvaležnost za vse, s čimer smo obdarjeni in kar lahko naprej podarjamo.
Silvo Šinkovec
