Objavljeno v glasilu Naša kateheza, maja 2004

Vzgojo si predstavljam kot kruh, ki ima zelo trdo skorjo. To skorjo omehčaš z znanjem, izkušnjami, izmenjanimi v pogovoru s starši, z molitvijo in duhovnim zorenjem ter intuicijo in prideš do mehke sredice, ki predstavlja našega otroka, ko se osamosvoji. (mama)

Za šolo za starše so me navdušili Španci. Mineva deveto leto vodenja take šole v Zavodu sv. Stanislava za starše dijakov Škofijske klasične gimnazije. Vodil sem tudi šolo za starše na nekaterih župnijah in šolah. Starši so srečanj veseli, zato nameravam s tem delom nadaljevati in spodbujati še druge, da se pridružijo pobudi. Poleg strahu, ali se bodo starši odzvali in prišli, je bilo v meni tudi notranje prepričanje, da je vredno poskusiti. Družino cenim, zato bi rad še kaj storil zanjo.

ZAKAJ IMETI ŠOLO ZA STARŠE?

Različni razlogi nas vodijo v to dejavnost:

Družine so v stiski, starši ne zmorejo sami opravljati napornega vzgojnega dela, zato potrebujejo pomoč. Ustanovitev takšne šole ne pomeni, da staršem odvzamemo njihovo primarno poslanstvo, ampak jim pomagamo usposobiti se, da so bolj kos svoji nalogi. Ko ima šola ali župnija zaledje staršev, ki dobro sodelujejo, se vzgojna moč šole ali župnije poveča. Poveča se tudi zaupanje med starši in šolo, med starši in župnijo. Z več znanja postanejo starši boljši vzgojitelji. V kritičnih trenutkih jeze poskušam umiriti najprej sebe, nato pa reševati nastalo situacijo (mama). Starši se preko izmenjave izkušenj učijo eden od drugega. Iz šole za starše dobivam moč za vzgojo svojih treh otrok. Posebej takrat, ko ne vem, kako bi jim pokazala ljubezen in hkrati postavila pravila za življenje (mama). Nova znanja in veščine okrepijo družinsko dinamiko. Večja kakovost družinskega življenja pomeni prispevek k bolj zdravi družbi in preprečevanje raznih patologij. Otrokom pomagamo tako, da najprej vzgajamo sebe za vrednote, smisel, strpnost, sprejemanje, drugačnost, odpuščanje (mama).

VSEBINA ŠOLE ZA STARŠE

V teh letih prehoda otrok iz osnovne v srednjo šolo in njihovega drugačnega, samosvojega načina razmišljanja te doleti nepripravljenega, ko se sprašuješ, kako ravnati, da bo prav. Kako pomagati otroku, ko se znajde v stiski, kako ga usmeriti na pravo pot, spodbujati občutek odgovornosti, zaupanja vase (mama). Šola za starše vključuje različne teme. Najprej naj omenim vzgojne (učne težave, metode učenja, načrtovanje uspeha, nagrajevanje in kaznovanje, vzgojni slogi, postavljanje meja, vprašanja zasvojenosti, izbira študija in poklica, vzgoja za vrednote, načrtovanje prostega časa, hoja v dvoje itd.). Dobrodošle so tudi teme razvojnih obdobij osebnosti, komunikacije, spoznavanje družinske dinamike. Na župniji je priložnost, da se bolj posvetimo verski vzgoji. Vsako področje je zelo široko, zato vseh ni mogoče v zadostni meri vključiti.

NAČIN DELA

Načinov dela je veliko. Lahko povabimo na vsako srečanje predavatelja in mu prepustimo, da ga oblikuje. Lahko izberemo dobro knjigo ter jo skupaj s starši beremo in se ob njej pogovarjamo o njihovih izkušnjah. Poleg predavanj je pomembno uporabljati tudi aktivne metode dela. Pri aktivni udeležbi pride do pogovora, oblikovanja lastnih stališč in do soočanja stališč med udeleženci. Starši lahko povzamejo prebrano poglavje iz knjige, igrajo vloge, sodelujejo v delu po skupinah ter poročajo o sklepih skupine, sprašujejo gosta, izdelujejo plakat, pripravijo okroglo mizo ali intervju. Za uporabo aktivne metode potrebujemo navadno dve uri. Način dela mi je bil nasploh zelo všeč. Osebno branje knjige mi je omogočilo, da sem sam pri sebi razmislil o vsebini, povzetek posameznega poglavja na srečanjih pa mi je knjigo približal še s stališča ostalih in mi tako pokazal še tiste stvari, ki sem jih sam morda spregledal. Pogovori po skupinah so se mi zdeli pomembni zaradi različnih izkušenj, ki smo si jih lahko izmenjali z ostalimi starši, se med seboj pogovorili o različnih vzgojnih ukrepih in tako drug drugega spodbudili še k drugačnemu razmišljanju, ki se ga do tedaj morda še nismo poslužili. Vsak od staršev ima namreč svojo zgodbo in vsaka od njih je zagotovo vredna poslušanja. Na ta način izveš, kako se otroci odzivajo na različne vzgojne ukrepe in na drugi strani tudi to, na kakšen način želijo otroci prevzgojiti starše (oče).

VSEŽIVLJENJSKO IZOBRAŽEVANJE

Šola za starše je oblika vseživljenjskega izobraževanja staršev. Starši opravljajo različne poklice in poleg službe sodelujejo v številnih družbenih skupinah (občini, politični stranki, društvih, zvezah, športnih organizacijah, verskih aktivnostih, kulturnem življenju). Vse, kar storijo zase, storijo tudi za ljudi, s katerimi živijo. Osebno obzorje, ki si ga širijo, omogoča boljšo kulturo bivanja in lažje aktivno ustvarjajo zdravo socialno okolje. Šola za starše ostaja izziv in možnost kot metoda vseživljenjskega izobraževanja, učenja sodelovanja pri vzgoji različnih strani, osebnega zorenja, učenja komunikacije ter preventivno vzgojnega dela. Vsekakor pomeni dopolnilni program v sklopu celostne rasti osebnosti. Ker imam štiri otroke, službo, dom, mi časa vedno zmanjkuje oz. mislim, da ga zmanjkuje. Ko pa je na sporedu šola za starše, jo pravzaprav težko čakam. Vzamem si čas, da grem. Da grem pravzaprav razmišljat o sebi, o mojem odnosu do družine, moža in otrok. Kolikokrat med tednom sem napeta, obremenjena in takrat čutim, da je vsega preveč, da bi bili lahko otroci boljši itd., v šoli za starše pa ob predavateljevi temi grem vase, resnično začutim, kaj mi otroci pomenijo, vem, da so zelo dobri in da jim te občutke v vsakodnevni naglici vse premalo pokažem (mama).

Silvo Šinkovec