Objavljeno v glasilu Naša kateheza, novembra 2003

Umetniško delo

Božje umetniško delo smo, ustvarjeni po Jezusu Kristusu za dobra dela, zanje nas je Bog vnaprej pripravil, da bi jih delali (Ef 2,10). Ta Pavlov stavek nas uvede v eno najbolj vznemirljivih področij vzgojnega dela. Sodelovati pri nastajanju božjega umetniškega dela, pri nastajanju osebnosti in razvijanju darov, je vznemirljivo, čudovito in zahtevno delo. To je med najpomembnejšimi teološkimi in pastoralnimi temami, saj od tu izvira sposobnost spoznavanja Boga, slavljenja in zahvaljevanja ter posvečevanje stvarstva.

Šola posreduje nova znanja. Po merilih Unesca pa znanje (1. učiti se, da bi vedeli) ni edini cilj šolanja. Pripravljajo se na svoje poslanstvo, zato si morajo pridobiti ustreznih veščin za opravljanje poklica (2. učiti se, da bi znali delati). Poleg tega si morajo učenci pridobiti spretnosti, da bi znali oblikovati zdrave skupnosti (3. učiti se, da bi znali živeti v skupnosti in eden z drugim). Unescov dokument Učenje: skriti zaklad predvideva še četrti cilj, to je (4.) učiti se biti, razvijati osebnost (etično, duhovno, estetsko in socialno področje). Štirje stebri vzgoje in izobraževanja so izziv tudi za cerkvene skupnosti, da bi mlade v svoji sredi čim bolje pripravili na samostojno življenje.

O čem se odločamo?

Ko se mladi odločajo o svoji prihodnosti, najprej izbirajo šolo, študij, (srednjo ali poklicno šolo, fakulteto), potem in hkrati pa že tudi poklic. Kasneje izbirajo in iščejo zaposlitev. Z izbiro šole je zelo povezano, kakšen poklic si pridobijo. S tem pa še ni rečeno, da bodo v tem poklicu tudi zaposleni. Zato je pomembna začetna formalno pridobljena izobrazba in kasneje v neformalnem izobraževanju pridobljeno znanje, to je v vseživljenjskem učenju.

Poleg šole, poklica in službe izbirajo tudi življenjski stan. Nekdo bo izbral poročenost, drugi samskost, nekateri Bogu posvečeno samskost: redovništvo ali duhovništvo.

Nekateri kriteriji dobre odločitve

Prvi kriterij izbire so osebne želje. Želje se razvijajo v notranjosti potreb otroka ter iz zunanjih okoliščin in izkušenj. Večje ko je otrokovo poznavanje življenja, večjo možnost spoznavanja samega sebe ima in bolj bogato razvito paleto ustvarjalnih želja. Drugi kriterij so sposobnosti. Koliko bo zmogel v življenju, delno pokaže učni uspeh, pomagajo pa tudi testi sposobnosti in vse druge preizkušnje življenja. To je opazno pri tekmovanjih iz znanj, v športu in drugih situacijah. Pomembno je otroka opazovati v njegovih interesnih področjih, saj prav tam bolj jasno kot v šolski situaciji pridejo na dan njegove sposobnosti. Tretji kriterij so možnosti, ki jih ponuja življenje. Gre za možnosti izbire šol, finančne zmožnosti in druge razmere (čustveno in socialno okolje), ki včasih spodbujajo, drugič zavirajo otrokov poklicni razvoj. Četrti kriterij izbire so izzivi, potrebe družbe. Mati Terezija je srečala uboge na cestah Kalkute, Martin Luter King je doživljal krivico črncev v ZDA. Po teh izkušnjah nista bila več ista človeka. Potreba teh ljudi je bil notranji klic, ki je usmerjal vse njune odločitve. Z mladimi se pogovarjajmo o velikih problemih družbe, da jih spoznajo, začutijo in vidijo možnosti, kako lahko sami vplivajo na oblikovanje boljše družbe. Nekdo se bo posvetil znanstvenemu raziskovanju, drugi socialnemu delu, tretji političnemu delovanju, nekdo drug pravičnosti ali oznanjevanju evangelija. Čemu se bo mlad človek posvetil, je tesno povezano z njegovimi osebnimi vrednotami. Naj dodam še zadnji kriterij. Ko mlad človek začuti v srcu klic Boga in prične iskati Božji načrt, se v srcu rojeva prošnja, da bi spoznal Božjo voljo in se napotil za Gospodom.

Kaj more pomagati pri odločanju?

Otrokom v sedmem in osmem razredu je treba že kar natančno spregovoriti o izbiri šole in o tem, kako je njihovo osnovnošolsko delo povezano z možnostmi šolanja. Bolj ko se bližajo testi preverjanja znanja, bolj morajo poznati kriterije ocenjevanja, da vedo, kaj šteje in čemu naj se bolj posvetijo. Otroci morajo poznati vpisne pogoje poklicnih in srednjih šol. Ker se ti kriteriji spreminjajo, morajo učitelji in kateheti budno spremljati spremembe. Najboljši vir bo najbližja dobra svetovalna služba na šoli ali Zavod za zaposlovanje. Zelo pomembno je, da otroke naučimo, da sami načrtujejo svoj učni uspeh. Tako se učijo prevzemati odgovornost in spoznavajo, da je predvsem od njihovih odločitev in njihovega dela odvisno, kaj bodo v življenju dosegli in koliko bodo razvili svoje sposobnosti. Šole in župnije ali druge ustanove zelo pomagajo otrokom pri izbiri poklica, če jim pravočasno predstavijo šole, študijske smeri in poklice. To lahko storijo šole same ali pa v sodelovanju vzgojne mreže: šola, center za socialno delo, Zavod za zaposlovanje, občina, društva, župnija, sodelujejo pa lahko tudi starši, sorodniki in prijatelji itd.

Od spretnosti do usposobljenosti

Sodobni poklici zahtevajo ne samo spretnost za posamezno delo, ampak tudi usposobljenost. Spretnosti si pridobimo s poklicnim šolanjem. Poklicne šole razvijajo spretnosti za peka, krojača, frizerja €Ś, fakultete pripravljajo pravnike, ekonomiste, zdravnike, socialne delavce €Ś Vsak poklic zahteva natančno določene spretnosti, treba je vedeti, kako se kaj naredi.

Beseda 'usposobljenost€™ označuje socialno vedenje. Danes je uspešnost v poklicu odvisna tudi od tega, koliko smo spretni v socialnih veščinah. Kdor je bolj vešč dela v skupini (timsko delo), ima ustvarjalne pobude, je pripravljen sprejeti tveganje v določenem trenutku, je osebno predan delu, ima razvite sposobnosti sporazumevanja, zna sodelovati s partnerji, zna preprečevati in reševati spore, bo bolj uspešen v svojem poklicu (Učenje: skriti zaklad, 1996, str. 81).

Vprašanja za pogovor

Za pogovor s starši, z otroki in mladimi se ponuja vrsta izhodišč. Katere želje nosijo v sebi? V željah se lahko skriva božji klic. Kateri poklic naj izberem, da bi pomagal ljudem? Kako razvijati talent za umetnost? Katere so potrebe mlade slovenske države? Kako prepoznati duhovni poklic? Za kakšen študij naj se odločim, če ne vem, kateri poklici bodo potrebni čez deset ali petnajst let, ko bom iskal službo? Kateri študij naj izberem, če me vse zanima? Tudi pogovor o željah, pričakovanjih, interesih in vrednotah otrok bo pomagal pri poklicnem izbiranju. Starši s svojim odnosom do poklica bodo veliko pripomogli k poklicni odločitvi otrok.

Bog Stvarnik je vsakemu človeku dal neizmerno darov. Vzgojitelji smo odgovorni, da te darove pri mladih odkrivamo in razvijamo. Spodbujajmo jih, da sami spoznavajo, doživljajo in se veselijo darov. Tako odkrivajo tudi Stvarnika, v njih raste hvaležnost in pripravljenost, da odgovorijo na Klic, da bodo posvečevali stvarstvo. Naj zaključim razmišljanje s kratko prošnjo: Naj nam dobrota Najvišjega nakloni obilno milost, da bi kdaj spoznali njegovo najsvetejšo voljo in jo do konca izpolnili (sv. Ignacij Lojolski).

Silvo Šinkovec