Članek je bil objavljen v reviji Vzgoja, št. 22, junija 2004

Učitelji imamo zakone in pravilnike, toda čutimo, da za svoje delo potrebujemo notranjo naravnanost. To je v srce zapisan zakon ljubezni in klic Boga, je empatično čutenje do mladega človeka. (Etični kodeks, 1)

Razglasitev bl. Antona Martina Slomška za zavetnika učiteljev, vzgojiteljev in katehetov pomeni izziv za vse, ki delamo na področju vzgoje. Slomšek je naš priprošnjik, zavetnik in prijatelj. Veliko je delal za šolo: poučeval je, pisal članke in knjige, bil je šolski nadzornik, trudil se je za vzpostavljanje šolske mreže; njegov delež pri opismenjevanju naše dežele je pomemben.

Društvo katoliških pedagogov Slovenije (DKPS) deluje petnajst let. Razglasitev Slomška za zavetnika je dobra priložnost za pogled nazaj in za razmislek, kako naj se društvo razvija naprej.

Slomškovi izzivi

Vprašajmo se, katere izzive nam postavlja Slomškov lik in za kaj si je on prizadeval. Kot duhovnik in škof si je najprej prizadeval za duhovni razvoj ljudi; za iskanje življenjskega smisla, za spoznavanje in poglabljanje vere v Jezusa Kristusa. Drugo področje njegovega prizadevanja je šolstvo. Slomšek je čutil, da se mora človek izobraziti, se naučiti brati in pisati, se učiti gospodinjstva in gospodarstva, poznati družbene spremembe in se vanje aktivno vključevati ter tako prispevati svoj delež v družbenem razvoju. Toda znanje samo še ne prinaša pozitivnega razvoja, treba je oblikovati osebnost. Za Slomška sta vzgoja in izobraževanje en sam proces. Tretje področje je bilo skrb za narodno identiteto in jezik. Vsak človek je umeščen v svoj narod, govori svoj jezik. To so božji darovi, zato mora zanje skrbeti. Slomškovo delo za ukoreninjenost človeka v lastni kulturi (akulturacija) je bilo izrednega pomena (Drobtinice, Blaže in Nežica in druge knjige, ustanovitev založbe Mohorjeva družba, prenos škofije v Maribor itd). Četrto področje je bilo delo za pravičnost. Agrarna družba se je začela spreminjati v industrijsko in Slomšek je opozarjal na socialne probleme, ki so s tem nastajali.

Dosedanji cilji DKPS

DKPS si je v svojem prvem desetletju postavilo sledeče cilje. Prvi: učiteljem nuditi duhovno podporo. Ker je bil učitelj v času socializma prikrajšan za možnosti duhovnega razvoja, se je zdelo primerno, da si za svoj prvi cilj postavi prav ustvarjanje možnosti za duhovno rast. Drugi cilj: povezanost. Mnogo katoličanov, ki so delali v javni šoli, se je čutilo osamljenih. Zato je bilo prav omogočiti prostor srečevanja, pogovora in druženja. Nastale so območne skupnosti, učitelji so skupaj odhajali na romanja, ekskurzije in podobno. Kdor je želel, je imel priložnost povezati se z ljudmi istega poklica in podobnih vrednot. Tretji cilj: strokovni razvoj. Kot strokovno društvo se je lotevalo poklicnih vprašanj. Raziskovali smo probleme šole in iskali odgovore nanje. Četrti cilj: poslanstvo. Za kaj naj se zavzamemo? Vprašanj in problemov je bilo vedno veliko, razpravljati in se za nič ne zavzeti je najlažje in brez odgovornosti. Zato smo se trudili, da svoj pogovor usmerimo v konkretne odločitve.

Nekateri cilji so doseženi

Duhovne vaje, ki se jih letno udeleži med 30 in 60 učiteljev, so vir rasti že 15 let. Poleg teh duhovnih vaj se učitelji udeležujejo zakonskih ali duhovnih vaj, ki jih organizirajo razna gibanja. Učitelji se v nekaterih območnih skupnostih zbirajo pri mašah in drugih oblikah duhovne poglobitve. Po vsej Sloveniji se je zvrstilo mnogo predavanj. Naših strokovnih seminarjev se je udeležilo preko 1000 učiteljev. Revija Vzgoja ima 2100 naročnikov. Organizirali smo tudi tri mednarodne posvete. Napisali smo Etični kodeks, ga natisnili v 3000 izvodih in ga prevedli v angleščino. Mnogi so se ob njem navdihovali za svoje osebno delo ali za pisanje podobnih strokovnih kodeksov. Sodelovali smo na seminarju o etičnem kodeksu na Češkem. V času kurikularne prenove smo predlagali tri izbirne predmete za zadnjo triletko osnovne šole: družina, socialno okolje in krščanska kultura, a so bili žal vsi trije zavrnjeni. In še bi lahko naštevali.

Razredništvo. Ko smo raziskali izvedbeni vidik razredni ur, smo ugotovili, da jim mnogo manjka. Razredniki so za to vlogo slabo pripravljeni, ni načrtov, ni vzdušja, ki bi razrednike spodbujalo k zavzetemu delu na tem področju. Iz tega razmišljanja je nastala delavnica razrednik in razred. Veselimo se, da se je v zadnjih desetih letih kultura razredništva bistveno spremenila. Več seminarjev poteka na to temo, izšli so priročniki za razrednike, na Rogli je bil organiziran strokovni posvet o razredništvu. DKPS je k temu bistveno pripomoglo s svojim delom in s svojo zavzetostjo. Rubrika razredništvo v reviji Vzgoja je med najbolj branimi. Želimo si, da bi vsaka šola imela svoj načrt za razredne ure, da bi omogočila svojim profesorjem obisk dobrega seminarja s tega področja, da bi delali timsko in načrtno zbirali gradivo (miniknjižnico), ki služijo razrednikom pri tem delu.

Šola za starše. Šola zaznava vse večje vzgojne težave, ki so ponavadi povezane z nezdravim družinskim okoljem. Brez sodelovanja staršev šola ne bo kos številnim problemom. Iz te potrebe se je zadnjih deset let oblikovala šole za starše - način sodelovanja šole s starši in oblika izobraževanja odraslih. Izvajamo tudi seminar Usposabljanje voditeljev šole za starše, ki se ga je do sedaj udeležilo 61 udeležencev. Iz tega je nastalo vsaj 15 šol za starše. Še si bomo prizadevali širiti to pobudo, izobraževati voditelje in pripravljati gradivo, ki bo v pomoč izvajalcem. Članki in radijske oddaje o šoli za starše prebujajo zavest o potrebnosti takšnega izobraževanja staršev.

Prostovoljno delo in svetovalnica. V nekaj letih je lepo zaživel projekt Človek za druge. Vsako leto ga obiskuje lepo število dijakov in študentov, ki svoj prosti čas darujejo tistim, ki so v stiski. Učijo se zastonjskosti, veščin komuniciranja in mnogih spretnosti, ki jih potrebujejo za svoje delo. Razvijajo drže dobrohotnosti, pozornosti in spoštovanja. V prihodnosti jim bodo te veščine, drže in znanja v pomoč pri iskanju službe in v vsakdanjem življenju. Tudi Vzgojna svetovalnica se počasi razvija. Oba projekta omogočata srečanje s konkretnimi problemi ljudi. Želeli bi si, da bi bili kos številnim potrebam, toda želje so vedno večje od možnosti. In vsak dan se učimo.

Okvir: sinoda

Slovenska sinoda je dala tri kriterije za odločanje, ki so uporabni tudi za učitelja. Prvi kriterij: odločitev za človeka. Kjer je človek v svoji stiski in svojih hrepenenjih, tam naj bo Cerkev. Učitelj spremlja učence in jih srečuje v zelo različnih življenjskih položajih. Naravno je, da se strokovno odziva na izzive, ki jih postavlja življenje. Drugi kriterij: odločitev za dialog. Želja po soustvarjanju zdrave družbe predpostavlja dialoško držo. Sodelovati želimo z vsemi ljudmi, ki se trudijo ustvarjati zdravo okolje za otroke. Gre za povezovanje posameznikov in institucij v graditvi vzgojne mreže. Tretji kriterij: odločitev za skupnost. Prizadevamo si za dobro nas vseh, v cerkvenih, državnih in krajevnih skupnostih, v društvih in podjetjih. Povsod gre za isto vprašanje: bo individualizem in z njim povezano 'dobro samo za mene' postal absolutum ali pa bomo vendarle spoznali, da posameznik ne more razviti svoje osebnosti, ne more biti srečen, ne more zdravo živeti, če ne živi v zdravih odnosih z drugimi.

Nekaj starih in novih izzivov

Skrb za vzgojo. V skladu s Slomškovim načinom delovanja ne bi radi ostali pri kritiki šolskega sistema in izražanju negativnih opažanj, ampak bi radi šolski prostor še naprej bogatili s konkretnimi pobudami. Skrb za talente. Vse učiteljsko delo je resnična skrb za razvoj talentov, ki jih mladi nosijo v sebi. Pomagamo jim jih odkrivati in razvijati, da jih bodo v življenju čim bolje uporabljali. V družbi nezaupanja in kar pogostih agresivnih drž se moramo učiti strpnosti, prebujati ozračje zaupanja in spoštovanja. Z zavestno postavljenim ciljem in stalno zavzetostjo želimo tkati zdravo družbo. Trud za povezanost. Še naprej se bomo trudili ustvarjati prostor za srečevanje tudi novih članov, saj menimo, da nas mnogi še ne poznajo in se nam bodo radi pridružili. Sodelovali bomo pri oblikovanju lokalnih skupnosti, saj predstavljamo dragocen vir znanja in izkušenj župnijskega življenja, gibanj in drugih oblik cerkvenega življenja. Vodenje šole. A. M. Slomšek se je zavzemal za sistemske rešitve. Sistematičen pristop daje več sadov. Zato se morajo učitelji učiti upravljanja in vodenja šol in projektov. S tem sprejemajo več odgovornosti, kar pa jim daje tudi več možnosti. Uporaba sodobne tehnologije. Učitelj je izzvan, da spoznava in se uči uporabljati sodobno tehnologijo; prvič zato, da bo pri svojem delu dosegel večje dobro, in drugič zato, da bo bolje razumel svet otrok in mladih. Služila mu bo pri njegovem delu, mlade pa bo učil razmišljati in vrednotiti svet tehnologije; kdaj je res v službi človeka in kdaj to ni več? Kdo bo otroke učil teh veščin, če ne prav učitelji in kateheti? Kako bodo učili te veščine, če jih sami ne bodo prej razvili? Kako jih bodo razvili, če te tehnologije ne bodo poznali in o njej najprej sami poglobljeno razmišljali? Strokovni posveti. Predlagam, da organiziramo posvet o Etičnem kodeksu. To bi bila priložnost, da bi kodeks ovrednotili, besedilo pregledali, če bi bilo potrebno, tudi dopolnili ali kaj spremenili. Razslojenost naše družbe kliče po razmisleku, kako v šoli vzgajati za pravično družbo. Demokracija izziva šolo, da zavestno in načrtno oblikuje 'demokratično zavest' in privzgaja veščine demokratičnega vedenja. In še: Kako poučevati našo zgodovino? Kako poučevati naravoslovje danes, ko le-to ni več tako popularno? Kako pomagati spolno zlorabljenim osebam in kako razviti učinkovito preventivno delo na tem področju? Kaj storiti, da bi bili blizu otrokom z izkušnjo alkoholizma v družini? Kakšna je vloga religije v razvoju osebnosti in kakšne so s tem povezane naloge za šolsko delo?

Koreniniti v ljubezni

Slomškovo delo, njegova zavzetost za človeka, dialoška drža, graditev skupnosti, trud za opismenjevanje, za iskanje odgovorov na konkretna vprašanja zavezuje tudi nas, da v našem času prepoznavamo probleme in iščemo ustrezne odgovore nanje. Iskanje rešitev in ustvarjanje konkretnih programov se mi zdi najpomembnejše. To pa so že sadovi osebnega dela, duhovne rasti, strokovne usposobljenosti, sposobnosti sodelovanja in povezanosti. Prosimo bl. Antona Martina Slomška, da bi se vsak dan bolj ukoreninili v božji ljubezni in iskali vsak svoje in naše skupno poslanstvo.

Potrebujemo učitelje, ki jih skrbi usoda človeštva in gradijo skupno hišo sveta€Ś Potrebujemo ljudi, ki imajo radi mladega človeka; učitelje, ukoreninjene in utemeljene v ljubezni. (Etični kodeks, spremna beseda)

Silvo Šinkovec

Literatura: Društvo katoliških pedagogov Slovenije (1998): Etični kodeks članov Društva katoliških pedagogov Slovenije. Ljubljana, Jutro.