Vzgojo si predstavljam kot kruh, ki ima zelo trdo skorjo. To skorjo omehčaš z znanjem, izkušnjami izmenjanimi v pogovoru s starši, z molitvijo in duhovnim zorenjem ter intuicijo in prideš do mehke sredice, ki predstavlja našega otroka, ko se osamosvoji. (mama)
V teh letih prehoda otrok iz osnovne v srednjo šolo in njihov drugačen, samosvoj način razmišljanja, te doleti nepripravljenega, ko se sprašuješ, kako ravnati, da bo prav. Kako pomagati otroku, ko se znajde v stiski, kako ga usmeriti na pravo pot, vzpodbujati občutek odgovornosti, zaupanja vase (mama).
Način dela mi je bil nasploh zelo všeč. Osebno branje knjige mi je omogočilo, da sem sam pri sebi razmislil o vsebini, povzetek posameznega poglavja na srečanjih pa mi je knjigo približal še s stališča ostalih in mi tako pokazal še tiste stvari, ki sem jih sam morda spregledal. Pogovori po skupinah so se mi zdeli pomembni zaradi različnih izkušenj, ki smo si jih lahko izmenjali z ostalimi starši, se med seboj pogovorili o različnih vzgojnih ukrepih in tako eden drugega spodbudili še k drugačnemu razmišljanju, kakršnega se do tedaj morda še nismo poslužili. Vsak od staršev ima namreč svojo zgodbo in vsaka od njih je zagotovo vredna poslušanja. Na ta način izveš, kako se otroci odzivajo na različne vzgojne ukrepe in na drugi strani tudi to, na kakšen način želijo otroci prevzgojiti starše (oče).
Šola za starše me je naučila, da če želim biti uspešna vzgojiteljica, moram najprej spremeniti sebe. Otroci so moj odsev in če jaz delam napake, je zelo verjetno, da bodo delali tudi oni prav takšne. Želela bi, da bi šola za starše ponudila veliko več praktičnih nasvetov, kako ravnati z otrokom, ki se npr. laže, krade, grdo govori, ignorira vse okrog sebe (mama).
Prebrala sem že veliko literature v zvezi z vzgojo, otroki in priznati moram, da mi je knjiga, ki ste jo izbrali kot vodilo predavanj, izredno všeč. Marsikje sem se našla. Tudi težave, s katerimi sem se kot otrok in sedaj kot mati srečevala, lažje razumem. Ko je prebiral knjigo mož, ki se predavanj ni udeleževal zaradi majhnih otrok, ki jih imava, je dejal, da je bilo vredno biti bolan (saj jo je prebiral v času okrevanja). Tudi nanj je naredila vsebina velik vtis. Dejal pa je, da bi bilo dobro, če jo bova enkrat letno obnovila. oz. prebrala. Želim si, da bi bila bolj svobodna pri vzgoji svojih otrok, da bi ne glede na bližnje, ki mislijo drugače, vzgajala otroke tako, kot je najboljše. Pa še nekaj: Vem, da je nasmeh nalezljiv, (oziroma sem spoznala) in da če moliš za tistega, ki ti je manj pri srcu oz. ti ni najbolj všeč, pomaga! Želim vzgajati še boljše in hvala za besede, primere ter nenazadnje za knjigo! (mama).
V šoli za starše sem dobila potrditev za moje delo z otroki, spoznala sem, da je kakšne stvari potrebno tudi spremeniti in preoblikovati mene kot starša, da bom znala pomagati svojim otrokom. Ti so si različni in na vsakega izmed njih gledam kot osebnost zase, ki je neponovljiva in enkratna (mama).
Na splošno je bila šola za starše zelo pozitivna stvar za nas starše. Nekatera življenjska vprašanja so odprla širše obzorje, se pravi, da jih lahko razvijamo bolj univerzalno seveda v pozitivnem smislu. Način izvajanja je bil zelo primeren in razumljiv vsakomur (oče).
