P. dr. Silvo Šinkovec (1957) je diplomiral iz specialne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani (1978), študiral filozofijo v Ljubljani (Teološka fakulteta) in v Dublinu, Inštitut za filozofijo, Milltown park (1982-85), teologijo v Rimu (Papeška univerza Gregorijana 1985-1988), naredil magisterij iz psihologije v Rimu (Papeška univerza Gregorijana 1994) in doktoriral iz edukacijskih ved na Pedagoški fakulteti v Kopru (2016). Bil je vzgojitelj v dijaškem domu, šolski svetovalni delavec na gimnaziji, terapevt, voditelj delavnic in seminarjev, predavatelj, mentor prostovoljnega dela, voditelj duhovnih vaj in duhovni spremljevalec. Duhovno je spremljal Skupnost krščanskega življenja (1988 - 1991) in Društvo katoliških pedagogov Slovenije (od 1989), srbel za razvoj Duhovnega središča sv. Jožefa v Ljubljani (1997 - 2014), bil prvi direktor Zavoda sv. Ignacija z Razvojnim inštitutom 2020 (2004 - 2006), od 1999 ureja revijo Vzgoja in je direktor Inštituta Franca Pedička.
Sodeloval je pri oblikovanju nekaterih delavnic obveznih izbirnih vsebin. Skupaj s sodelavci je vodi seminar Kako oblikovati vzgojni načrt šole, pogosto predava staršem, učiteljem v šolskih zbornicah in drugje. Leta 2004 je predaval na mednarodnem kongresu Siesc (Evropska zveza krščanskih srednješolskih učiteljev) v Mariboru. Mednarodno je deloval tudi leta 2005, ko je vodil seminar osebni dnevnik o samospoštovanju v Phnom Penhu (Kambodža).
Pater Silvo Šinkovec je s svojim strokovnim delovanjem na področju izobraževanja v slovenski prostor vnesel številne vsebinske in organizacijske novosti na področju aktivnega državljanstva in jih kreativno prilagodil domačim razmeram. Tako je zaživela Šola za starše, ki jo vodi že deset let. Šolo, s pomočjo katere širi koncept družinske pedagogike, je doslej obiskovalo več kot 500 posameznikov, v preteklem šolskem letu pa je doživela še poseben razmah, saj se je po Sloveniji odvijalo sedem teh programov. Tu se mag. Šinkovec skupaj s starši loteva perečih praktičnih vprašanj, ki pestijo tako starše kot učitelje: medvrstniško nasilje, droge, dialog med različno verujočimi, vpliv medijev na življenje družine. Zagovarja celovito vzgojo mladega človeka, zato si prizadeva za vzgojno mrežo, ki jo vidi kot povezovanje vseh akterjev otrokove vzgoje. Še posebej o njenem pomenu prosvetljuje učitelje.
Z nenehnim publiciranjem, urednikovanjem in številnimi predavanji širi nov pogled na učitelja. Vidi ga kot najbolj vitalen člen kakovostne šole, zato si prizadeva, da bi učitelji dobili ustrezne kompetence za delo s starši, saj brez sodelovanja z njimi šola po njegovem ne more biti uspešna. Lastne izkušnje kot pedagog, svetovalni delavec, duhovnik in vzgojitelj v domu kakovostno nadgrajuje z nenehnim dodatnim interdisciplinarnim študijem, zato je številnim članom društva Katoliških pedagogov Slovenije vzor vseživljenjskega učenja in izobraževanja, še posebej pa ga odlikujejo strpnost, solidarnost in medverski dialog.
Je izvajalec zelo dobro obiskanih seminarjev za učitelje in profesorje, njegovi tečaji 'osebnih dnevnikov' pa so postali že prepoznan pojem kakovosti med šolniki. Posebno pozornost namenja spodbujanju samozavesti in samospoštovanja, ki naj bi ga med svojimi učenci širili učitelji, v ta namen je razvil povsem unikaten pristop. Novo pot utira tudi za tiste učitelje, ki želijo svojo strokovnost povezati in nadgraditi s poglobljenim duhovnim razvojem - organizira in izvaja petdnevne duhovne vaje za pedagoge ne glede na njihovo veroizpoved.
Je med pobudniki in soavtorji Etičnega kodeksa članov Društva katoliških pedagogov Slovenije (1997), ki je v tujini doživel precejšen odmev in je bil izhodišče za oblikovanje podobnega kodeksa na Češkem. Od 1999 ureja revijo Vzgoja, ki je prepoznavna strokovna revija.
Od 1997 do 2014 je skrbel za razvoj Duhovnega središča sv. Jožefa v Ljubljani in opravljal delo rektorja cerkve sv. Jožefa v Ljubljani (2000 - 2014).
