Leta 1994 je bilo leto družine. Takrat sem bil v Španiji. Udeležil sem se nekaj predavanj o družini v Salamanki. Tam sem srečal gospo Eleno Sanchez, ki je v svojem predavanju omenjala šolo za stašre. V intervjuju za glasilo Iskanja DKPSja je več povedala o svoji izkušnji šole za srarše. Kmalu sem odkril, da je v Španiji veliko šol za starše, da izhajatav vsaj dve reviji, ki prinašata članke samo za potrebe šol za starše in da je na tržišču veliko knjig o šoli za starše. Ko sem se vrnil v Slovenijo, sem 1995 prvič ponudil šolo za starše na Škofijski klasični gimnaziji. Od takrat naprej jo redno izvajam.
Kaj je Šola za starše?
Šola za starše je izziv in možnost vseživljenjskega izobraževanja, učenja sodelovanja pri vzgoji različnih strani, osebnega zorenja, učenja komunikacije ter preventivno vzgojnega dela.
Starši opravljajo različne poklice in poleg dela v službi sodelujejo v številnih družbenih skupinah (občini, politični stranki, društvih, zvezah, športnih organizacijah, verskih aktivnostih, kulturnem življenju). Vse, kar storijo za sebe, storijo tudi za ljudi, s katerimi živijo. Osebno obzorje, ki si ga širijo, omogoča boljšo kulturo bivanja, lažje aktivno ustvarjajo zdravo socialno okolje.
Kakšne teme obravnavamo v šoli za starše?
Najpogosteje pridejo na vrsto vzgojne teme: npr. učne težave, metode učenja, načrtovanje uspeha, nagrajevanje in kaznovanje, učni slogi, postavljanje meja, zasvojenost, izbira študija in poklica, vzgoja za vrednote, načrtovanje prostega časa, hoja v dvoje, verska vzgoja. Udeležence zelo zanimajo tudi razvojna obdobja osebnosti, veščine sporazumevanja, spoznavanje družinske dinamike, na župniji se posvetimo tudi verski vzgoji.
Način dela
Prva oblika so predavanja, vedno je dobro kaj več zvedeti o določeni temi. Zato mora nekdo temo temeljito pripraviti in jo posredovati skupini. V naši šoli za starše vsako leto izberemo svoj učbenik, dobro knjigo. ki jo skupaj beremo in se ob njej pogovarjamo. Vedno vključimo tudi aktivne metode dela, pri katerih pride do pogovora, oblikovanja lastnih stališč in do soočanja stališč med udeleženci. Starši lahko povzamejo prebrano poglavje iz knjige, igrajo vloge, sodelujejo v delu v skupinah ter poročajo o sklepih skupine, sprašujejo gosta, izdelujejo plakat, pripravijo okroglo mizo ali intervju.
Zakaj imeti šolo za starše?
Različni razlogi nas vodijo v to dejavnost. Naj naštejemo nekatere:
Staršem pomagamo, da so bolj kos svoji vzgojni nalogi. Z več znanja postanejo starši boljši vzgojitelji. V kritičnih trenutkih jeze poskušam umiriti najprej sebe, nato pa reševati nastalo situacijo (mama). Starši se preko izmenjave izkušenj učijo eden od drugega. Iz šole za starše dobivam moč pri vzgoji svojih treh otrok. Posebej takrat, ko ne vem, kako bi jim pokazala ljubezen in hkrati postavila pravila za življenje (mama). Nova znanja in veščine okrepijo družinsko dinamiko. Večja kakovost družinskega življenja pomeni prispevek k bolj zdravi družbi in preprečevanje raznih patologij. Otrokom pomagamo, da najprej vzgajamo sebe za vrednote, smisel, strpnost, sprejemanje, drugačnost, odpuščanje (mama). Poveča se tudi zaupanje med starši in šolo, starši in župnijo. Ko ima šola ali župnija zaledje staršev, ki dobro sodelujejo, se vzgojna moč /vzgojna mreža/ šole ali župnije poveča. Starši sami rastejo, spoznavajo sebe, pridobivajo socialne veščine, ki jih uporabijo v vseh socialnih okoljih. Kje se izvaja šola za starše?
Šole za starše potekajo že v mnogih šolah, gimnazijah, vrtcih, po župnijah. V Sloveniji je veliko različnih pobud. P. Silvo Šinkovec od 1995 vodi šolo za starše na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani. Poleg tega jo je vodil še na župnijah Ljubljana-Dravlje, Ljubljana-Ježica, Ljubljana-Polje, Dolsko, Preserje, Škofja Loka, Prečna pri Novem mestu, Šentvid pri Stični, Grosuplje in na osnovnih šolah v Škofji Loki, v Ljubljani, Dobrepolje, Brdo pri Lukovici, Žužemberk itd.
