Tanatogogika: kultura poslavljanja. Seminar sloni na izrazu dr. Pedička tanatagogika, ki opisuje proces izgubljanja in poslavljanja. Izgube in poslavljanja spremljajo vsakdanji del pedagoškega procesa, zato smo za pedagoške delavce pripravili delavnico o tanatagogiki. "Znak 'tanatogogika' je sestavljen iz dveh starogrških besed: thanatos – umiranje, smrt; korensko pa ugasnitev, in agein – voditi, usmerjati. Nam pomeni znak tanatogogika najprej najširšo pomenskost vodenje otroka, mladostnika, odraslega v primeru prenehanja njegovih storitev, uspehov, razvoja; zatem pa tudi ožjo pomenskost, to je vodenje človeka v in skozi bivanjsko ugašanje ter popolno ugasnitev, to je v in skozi umiranje. Ne pomeni pa ta znak samo vodenja v nekaj, v premagovanje neuspehov in nestorilnosti, temveč tudi vodenje od nečesa, od neuspehov, od porazov, od razvojnih zastojev, od zapletov, od smrti, to je od samouničenja ali suicidalnosti. Tako širok pomenski razpon pripisujemo znaku – tanatogogika!" Franc Pediček, 1992   NOVE IZVEDBE   PROGRAM   INFO IN PRIJAVA   POVEZANI ČLANKI Bečan, Tanja (2016): Moj učenec je odšel. Ni ga več. Umrl je. V: Vzgoja (Kultura umiranja), XVIII, 71: 3-5. Ozimek, Jana (2016): O kulturi poslavljanja in vlogi šole. V: Vzgoja (Kultura umiranja), XVIII, 71: 14-16. Šinkovec, Silvo (2016): Tanatagogika. V: Vzgoja (Kultura umiranja), XVIII, 71:1. Žerdin, Emanuela (2016): Hospic- izziv in poslanstvo. V: Vzgoja (Kultura umiranja), XVIII, 71:17-18.  https://silvo-sinkovec.rkc.si/index.php/content/display/747